Sponzorirano

Intervju: Atli Örvarsson: Islandija ima veliko izjemnih glasbenikov

Intervju: Atli Örvarsson, islandski filmski skladatelj in glasbenik
Intervju: Atli Örvarsson, islandski filmski skladatelj in glasbenik
Sponzorirano

Atli Örvarsson je islandski filmski skladatelj in glasbenik, s katerim sem se imel čast pogovarjati med promocijo filma Varuj mi ženo (The Hitman’s Wife’s Bodyguard), ki je pri nas v kinih. V svoji karieri je kot dirigent in skladatelj sodeloval s Hansom Zimmerjem pri filmih Pirati s Karibov in Jekleni mož, kot skladatelj pa je ustvaril glasbeno podlago filmov Orel (The Eagle), Pri sedemnajstih (The Edge of Seventeen), Varuj mi hrbet (The Hitman’s Bodyguard) in Ovna (Rams). Njegovo delo bodo poznali tudi oboževalci serij Gasilci v Chicagu (in ostale v dranšizi), Zakon in red ter Defending Jacob.

Zadnjih nekaj let je talent iz filmski svet spoznal kar nekaj talenta iz Islandije. Kako pa je bilo to včasih, ko današnja imena še niso bilo tako slavna? Kje ste vi pridobivali izkušnje in priložnosti?

Sam sem se leta 1998 preselil v Los Angeles in moram reči, da nisem poznal veliko delavcev v filmski industriji, ki bi bili iz Islandije, kaj šele, da bi bili skladatelji. V zadnjih letih pa se je z uspehom, ki smo ga dosegli Hildur Guðnadóttir, Jóhann Jóhannsson in moja malenkost, vse močno spremenilo.

Kdo so nekateri izmed vaših vzornikov, predvsem na vašem področju?

Veliko je odvisno od tega, kako daleč v preteklost gremo (smeh). V tej sekundi mi na misel padejo Pink Floyd, Trevor Horn, Maurice Ravel, John Williams, Ennio Morricone in David Bowie.

Atli Örvarsson, obraz za vso filmsko glasbo

Vaše delo vsebuje filme kot so Ovna (Rams), Pri sedemnajstih (The Edge of Seventeen), Varuj mi hrbet (The Hitman’s Bodyguard), Bilal, Ptiček Poldi (Pley, You’ll Never Fly Alone) in še mnogo drugi. Kako se sam proces vašega dela razlikuje pri tako različnih žanrih?

Kar imajo skupnega je to, da zgodbo filma lahko sporočam skozi glasbo samo. Če sem popolnoma iskren, se delo pri tako različnih žanrih ne razlikuje čisto nič. Vedno si želim ustvariti glasbeni svet, ki bo zvest filmu.

Kakšna pa  je priprava na vaše delo, še preden začnete ustvarjati glasbo za film ali serijo? Ali najprej preberete scenarij, pogledate film ali so najprej pogovori z režiserji?

Odvisno je od tega, kdaj se priključim projektu. Ali je to kmalu ali zelo pozno. Všeč mi je, če se projektu pridružim v zgodnji fazi in lahko prebiram scenarij. Mnogokrat pa se je zgodilo, da je bil projekt že posnet. Nekajkrat sem tudi nadomestil druge skladatelje.

Meni osebno, so vaše najboljše skladbe tiste, v katerih ima osrednjo vlogo piano. Lep primer tega so pesmi iz animiranega filma Ptiček Poldi (Ploey), ki ima enega izmed podcenjenih soundtrackov v filmskem svetu. Imate kakšne skladbe ali filme, ki jih posebej obožujete?

Hvala za to, res se mi zdi ta glasba podcenjena (smeh). Zelo mi je bilo všeč delo pri filmu Orel (The Eagle), kjer sem skoraj opravljal delo glasbenega zgodovinarja. Raziskoval sem melodijo antičnega, predvsem pa keltskega sveta, kar je bilo pravo potovanje. Zelo pri srcu pa so mi Ovna (Rams), Babilon prihodnosti (Babylon AD), One Single Shot in Ptiček Poldi. Vsak iz svojega razloga, tako glasbenega kot osebnega.

Kateri film ali serija je bila tista pri kateri ste morali pobrskati globoko po svojem znanju? Vaše najtežje delo, če smo bolj preprosti.

Hmm. Rekel bi, da je bilo najtežje delati pri filmu Čas lova na čarovnice (Season of the Witch). Ustvarjalci so večkrat spremenili ton filma in tako sem moral kar trikrat spremeniti glasbeno podlago.  Tudi Točka prednosti (Vantage Point) je bilo zelo zahtevno delo, a predvsem zaradi tega, ker je bilo to moje prvo Hollywoodsko delo.

So v vaši karieri kakšni projekti, za katere vam je žal, da ste jih sprejeli?

Ne.

Ustvarili ste tudi glasbo za film Varuj mi hrbet (The Hitman’s Bodyguard), prav tako tudi njegovo nadaljevanje Varuj mi ženo (The Hitman’s Wife’s Bodyguard). Kako se glasba razlikuje v obeh delih?

Vsa glasba v drugem delu je pravzaprav evolucija glasbe iz prvega. Morda je nekoliko bolj orkestralna v svojem stilu in nekoliko bolj bombastična. Ampak tak pač je drugi film!

Spomnimo, da sta oba filma močno povezana s Slovenijo. V prvem delu je imel vidnejšo vlogo slovenski igralec Marko Mandić, v drugem pa je delo kaskaderke glaven igralke Salme Hayek opravljala Tjaša Perko.

V prvem delu je prizor, kjer Samuel L. Jackon v kombiju z nunami prepeva italijansko narodno pesem Bevilo tutto. Kako poteka izbiranje pesmi za take prizore? Imate vi kot skladatelj kaj s tem?

Bolj ne. Načeloma je to nekaj, za kar se odloči režiser sam. Tudi v tem primeru je bila to osebna izbira režiserja Patricka Hughesa. V tem je zelo podoben Quentinu Tarantinu, saj želi vsaki pesmi dati svojo osebnost.

Velik uspeh je doživela serija Defending Jacob s Chrisom Evansom, Michelle Dockery in Jaedenom Martellom v glavnih vlogah. Zelo resna tematika serije v času, ko je tega po svetu kar precej. Je bilo težko sprejeti ponudbo in delati na taki seriji?

Najprej so mi poslali prve tri epizode, ki sem jih pogledal v enem kosu. Serija me je takoj povlekla vase in hotel sem biti del nje. Zame ni bilo nobenega dvoma o tem, če bi rad delal pri tem projektu. Poseben čar serije je to, da se nam zdi, da nobenega izmed likov ne poznamo v celoti. Ne vemo kaj imajo za bregom oziroma če skrivajo nekaj pomembnega. Kako to prenesti v glasbo in ustvarjati napetost ter vzbuditi zanimanje? Vse to me je zanimalo in zdi se mi, da sem opravil kar dobro delo.

Delali ste tudi na zelo zanimivem filmu z naslovom Evrovizija: Ognjena saga (Eurovision Song Contest: The Story of Fire Saga). Na filmu je delalo več skladateljev, a vseeno ima vaša skladba Eurovision Suite posebno mesto, kot ena najbolj, če ne celo najbolj čustvenih v filmu. S tem, da film predstavlja Islandijo in njene ljudi, kako pomemben je bil ta projekt za vas?

Navdušen sem bil, da bom sodeloval pri Evroviziji. David Dobkin, ki je režiral film, mi je povedal, da me je kot skladatelja izbral na enak način, kot bi izbiral igralce. Prestal sem navidezno avdicijo, saj sem Islandec in poznam svojo državo ter kulturo. To mi je omogočilo, da sem pripomogel k čudovitemu izdelku za našo deželo.

Z vami in gospodično Hildur Guðnadóttir je Islandija postala precej slavna v svetu filmske glasbe. Kakšen je občutek, ko postajate idol za naslednje generacije skladateljev in glasbenikov v vaši državi?

Počaščen sem, če sem res idol za mlade ustvarjalce v Islandiji ali kje drugje! Resnica pa je v tem, da ima naša država ogromno število izjemnih glasbenikov. In prepričan sem, da jih boste kmalu začeli spoznavati tudi širše, saj so zares fantastični.

Kaj vas čaka v prihodnosti? So kateri projekti s katerimi lahko že zdaj razveselite svoje oboževalce?

Velikega števila svojih projektov se veselim. Eden izmed njih je prav samostojni album, v katerem bo imel piano precejšnjo vlogo. Mislim, da bo prav vam všeč (smeh), obenem pa je tudi nadaljevanje albuma You Are Here. Kar pa se tiče filmskega ustvarjanja pa prihaja kar nekaj filmov in TV serij, a več od tega ne smem povedati.

Atli Örvarsson med skladanjem glasbe za serijo Defending Jacob
Sponzorirano

NI KOMENTARJEV

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.

Exit mobile version