Joštov mlin – kmetija okusnih pridelkov, ki ohranja kulturno krajino Celja

Kmetija Joštov mlin

Tokrat se nam predstavlja Tina Funtek, ki je na prvi stopnji končala agronomijo, sedaj pa zaključuje magistrski študij Ekonomike naravnih virov. Vzporedno pomaga pri nadvse uspešni kmetiji Joštov mlin. Preberi si, kako izgleda, ko se zavedanje o pomembnosti zdrave in domače prehrane izrazi skozi ljubezen do dela in ljudi.

Tina FuntekNam lahko predstavite vašo kmetijo, s čem se ukvarja, kdo vse dela pri vas, koliko vas je? 

Naša kmetija, Joštov mlin, leži v obrobju mesta Celje. Joštov mlin je poznan po pestri zgodovini in mletju moke. Danes pa smo znani predvsem po nasadu višenj, z več kot 1000 nizkimi drevesi, prodaji svežih višenj na domu, višnjevih izdelkih, pridelavi žit in reji drobnice ter konj. Letos smo začeli tudi s pridelavo sveže zelenjave.

Trenutno pri nas živimo štirje. Starša ter midva s partnerjem. Starejša sestra se je že odselila. S kmetijstvom se ukvarja oče, ostali pa mu pomagamo, ko je to potrebno. Letos očetu pomagam jaz, saj zaključujem študij in imam več prostega časa. Lahko bi rekli, da skrbim za rastlinjak in prodajo izdelkov.

Kako dolgo že obstaja vaša kmetija in kako dolgo se s tem ukvarjate vi osebno? 

Naša kmetija ostaja že zelo dolgo. S kmetijstvom sta se ukvarjala že pradedek in prababica, ki sta s pomočjo babice posadila nasad višenj pred več kot 20 leti. Mi pa smo tradicijo ohranili vse do danes, ga obnovili in malenkost razširili.

Odkar pomnim sem staršem pomagala pri raznih delih na kmetiji, od pometanja, kidanja, pletja, vse do mojega najljubšega opravila, kuhanja kosila za vso družino. V sredini oziroma proti koncu junija, ravno ko se je končala šola, pa sva s sestro vsak dan pomagali nabirati višnje.

Kako to, da se fokusirate prav na višnje? So med kupci priljubljene? Kateri izdelki so še priljubljeni?

Ne fokusiramo se samo na višnje, so le del dohodka ki pripomore k delovanju kmetije. Da naša tradicija pridelave višenj ni zamrla so zaslužne redne stranke, ki se vsako leto vračajo k nam. Imamo izjemno aromatično sorto višenj, sladko kislega okusa, tako da tisti, ki jih poizkusi se rade volje vrne. Smo tudi edini v Sloveniji, ki pridelujemo višnje.

Lansko leto smo začeli z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, predelavo sadja ter tako razširili naš repertoar na marmelade, sokove in likerje.

Ker so višnje zelo zdrave in vsebujejo veliko vitaminov in antioksidantov ter imajo nizko vsebnost sladkorja, so priljubljeni predvsem naši naravni sokovi brez oziroma z zelo malo dodanega sladkorja. Seveda pa ne manjka povpraševanja po naši marmeladi, ki dopolnjuje jedilnike lokalnih vrtcev in šol.

Kako poteka obiranje višenj, koliko vas je, kako dolgo traja?

Z višnjami začnemo v sredini junija. Vse obiramo ročno in sproti, tako da vsaka stranka dobi še isti dan nabrane višnje. Obiranje poteka večinoma v družinskem krogu, že več kot 10 let nam pri obiranju višenj pomaga Goran, delavec z zlatimi in hitrimi prsti.

Imamo zelo nizka drevesa, ki se zlahka obirajo s tal, zato kupcem nudimo možnost, da si višnje naberejo sami in uživajo v prečudoviti naravi.

Novost pri vas je rastlinjak, zakaj ste se odločili zanj in kakšni so odzivi?

Odločali smo se med nasadom jagod in rastlinjakom in odločili smo se seveda za manjši rastlinjak, ki pa sploh ni tako majhen, dobrih 200 kvadratnih metrov.

Ker je prvo leto se še malo lovimo, saj v teoriji vse izgleda super, ko pa delo preide v prakso nastopijo težave. Imeli smo težave tako z nizkimi temperaturami v aprilu in maju, kot z boleznimi in škodljivci, ki so nam kar dobro zmanjšali pridelek.

Ker je povpraševanje po domači, sveži zelenjavi veliko, so odzivi zelo pozitivni, dogovarjamo tudi pa se za prodajo sveže zelenjave lokalnim šolam in vrtcem.

Kakšne so prednosti in kakšne so slabosti dela na tovrstni kmetiji? 

Biti kmet je način življenja. Zelo si odvisen od letnega časa in vremena, ki se mu moraš dan za dnem prilagajati. Kakšno leto se zgodi da pridelka sploh ni, naslednje leto pa je vsega preveč.

Vendar nas žene ljubezen dela z naravo, ter najpomembnejše to, da veš kaj ješ in želiš, da dobro jedo tudi drugi. Poleg tega pa ohranjamo kulturno krajino in predmestje Celja obdano z zelenjem.

Kakšni so vaši plani za prihodnost, kako vidite svojo kmetijo in na sploh dejavnost? Kakšne so vaše ambicije?

Ko vsi opuščajo kmetijstvo, mi še kar vztrajamo. Še več. V kmetijstvu in pridelavi domače hrane vidimo velik potencial. Na splošno so ljudje premalo ozaveščeni, kakšno hrano jedo. Kvaliteta sadja, zelenjave in mesa, ki so kupljeni v trgovini je zelo slaba. In prav tu vidimo potencial. Mi vemo, s čim krmimo naše živali. Prav tako vemo, v kakšnih pogojih je zraslo naše sadje in zelenjava. Danes je redkost, da zelenjava zraste iz zemlje. Ja, prav ste slišali! Da zelenjava zraste iz zemlje je redkost. Veliki pridelovalci za pridelavo raje uporabljajo drugačne tehnologije, kot so hidroponika in gojenje v različnih substratih, da se izognejo nevšečnostim in lažje kontrolirajo pridelavo. Vendar zemlja je zemlja. Prav tako se poslužujejo uporabe enormnih količin kemikalij, ki so škodljive tako za ljudi kot druge organizme.

Ljudi želimo ozavestiti, da je lokalna hrana dosti boljša in hranilnejša kot kupljena, zato bi radi našo ponudbo dopolnili tudi s predelavo žit, turizmom in ogledi naše kmetije. Velik potencial vidimo tudi v naši strateški legi med Celjem in avtocestnim izvozom Celje-zahod. Ker smo na dostopni lokaciji bi lahko ljudem približali način življenja z naravo in kako si pridelati lastno hrano.

Joštov mlin od 17. pa vse do 30. 6. organizira Festival višenj, na katerem bodo na voljo mnogi domači pridelki, hkrati pa ponujajo kvalitetno preživljanje časa v naravi in obiranje višenj.

Novinarka in urednica revije Dijak 2019

Prejšnji članekNevarnost kožnih znamenj
Naslednji članekJunij je mesec ponosa

Novinarka in urednica revije Dijak 2019

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.