Oktober tudi letos pripada domačemu filmu. V torek, 13. oktobra, se v Portorožu začenja 29. Festival slovenskega filma, ki bo do nedelje, 18. oktobra, v Avditoriju Portorož in Magazinu Grando predstavil 126 filmov, največ v zadnjih letih.
Letošnja, 29. edicija festivala se je na koledarju pomaknila nekoliko prej kot običajno, a ostaja zvesta svojemu poslanstvu: pregledu najnovejše slovenske avdiovizualne produkcije, ki se sklene s podelitvijo nagrad vesna. Selekcijska komisija je letos prejela 169 prijav, kar je rekordno število, in ob tem opazila tako rast kakovosti prijavljenih del kot vse tesnejšo vpetost slovenskega filma v mednarodni prostor. Ta se kaže predvsem v naraščajočem številu manjšinskih koprodukcij. Direktor festivala Bojan Labović letošnjo izdajo opisuje kot uverturo v praznovanje 30. obletnice festivala, ki jo bomo obeležili prihodnje leto.
73 filmov v boju za vesne
V Tekmovalni program se je uvrstilo 73 filmov: 15 celovečercev, trije srednjemetražni filmi, 18 manjšinskih koprodukcij, 19 kratkih filmov ter 18 kratkih študijskih filmov. Preostali naslovi se bodo zvrstili v Preglednem in Posebnem programu.
Celovečerce bo ocenjevala strokovna žirija v sestavi Ingrid Kovač Brus, novinarka in odgovorna urednica Radia Ars, hrvaški režiser in scenarist Nebojša Slijepčević ter scenaristka, producentka in pisateljica Iza Strehar.
Labović je na novinarski konferenci poudaril, da bo temelj festivala tudi v prihodnje prikazovanje sodobne domače produkcije. Ker FSF zaradi pravil, ki jih narekujejo veliki mednarodni festivali, ne more biti festival premier, se po njegovem lahko še bolj posveti tistemu, kar se dogaja »znotraj filma«, in manj stvarem, ki se dogajajo okoli njega.
Od Celja do Portoroža
Festival slovenskega filma je naslednik Tedna domačega filma, ki so ga v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja ustanovili v Celju. Po osamosvojitvi se je preimenoval v Slovenski filmski maraton in preselil na Obalo, leto pozneje dobil ime Festival slovenskega filma, od leta 2021 pa nosi še geografsko oznako Portorož. Glavna festivalska nagrada, vesna, je poimenovana po junakinji priljubljene istoimenske komedije, ki jo je leta 1953 posnel češki režiser František Čap.
Nagrada za življenjsko delo scenografu in producentu Janezu Koviču
Nagrado Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti letos prejme Janez (Jani) Kovič, scenograf in producent, ki je v več kot štirih desetletjih soustvaril več kot 70 filmskih in televizijskih projektov. Kot scenograf je med drugim delal pri filmih Razseljena oseba, Pustota, Hudodelci, Ječarji in Umetni raj, za svoje delo pa je prejel dve zlati areni v Pulju in tri Badjurove nagrade za scenografijo.
Vzporedno je gradil producentsko pot: leta 1985 je soustanovil Studio 37, eno prvih neodvisnih produkcijskih struktur v nekdanji Jugoslaviji, leta 1994 pa Studio Arkadena. Pod njegovim producentskim vodstvom je nastal tudi kratki film (A)torzija Stefana Arsenijevića, ki je leta 2003 v Berlinu osvojil zlatega medveda, prejel evropsko filmsko nagrado in bil nominiran za oskarja. Posebno poglavje njegovega opusa so trije arhitekturni filmi o Plečniku iz začetka devetdesetih, med prvimi slovenskimi projekti z računalniško animacijo.
O nagrajencu je odločala komisija v sestavi Jerca Jerič, Urška Kos, Rado Likon, Matjaž Žbontar in Janez Burger. Nagrada bo tradicionalno podeljena na slavnostnem odprtju festivala v Glavni dvorani Avditorija Portorož.
Prijatelj slovenskega filma prihaja iz Cottbusa
Naziv prijatelja slovenskega filma letos nosi Bernd Buder, nemški kurator, selektor in filmski publicist, ki od leta 2015 vodi program festivala v Cottbusu, enega osrednjih nemških festivalov srednje- in vzhodnoevropskega filma. S slovensko kinematografijo je povezan že skoraj tri desetletja. V Cottbusu so zgodaj prikazali filme Andreja Košaka, Igorja Šterka, Damjana Kozoleta, Janeza Burgerja in Jana Cvitkoviča. Je tudi kurator SloVision – Dnevov slovenskega filma v Berlinu, leta 2023 pa je v berlinskem Arsenalu pripravil obsežen pregled Not a Retrospective: Slovenian Cinema.
Umetna inteligenca, dediščina in 80 let AGRFT
Strokovni program bo letos odpiral vprašanja vpliva umetne inteligence na filmsko ustvarjanje in postprodukcijo, ohranjanja filmske dediščine in digitizacije, etičnih standardov v produkciji ter mednarodnega sodelovanja. Festival bo zaznamoval tudi 80-letnico ljubljanske AGRFT, v petek, 16. oktobra, pa bo v Avditoriju potekalo srečanje SloViet Connect: Film med Slovenijo in Vietnamom, namenjeno povezovanju obeh avdiovizualnih industrij.
Večeri ob glasbi in filmski evro za študente
Po projekcijah se bo dogajanje preselilo v Magazin Grando, kjer bodo od srede do sobote (14.–17. oktobra) med 22. in 2. uro potekali DJ-večeri z brezplačnim vstopom. Za glasbo bodo poskrbeli DJ Borka, DVS, August Braatz s tretjo edicijo filmsko-serijskega seta The Soundtrack ter Jure Reherman z vinilno Diskoterapijo.
Festival ohranja tudi filmski evro, ki študentom AGRFT, ALUO in Akademije umetnosti Univerze v Novi Gorici, za katere je spremljanje festivala del študijskega procesa, pomaga pokriti bivanje v Portorožu. Za prehajanje med prizoriščema se splača uporabiti redno avtobusno linijo Portorož–Piran.
Več informacij o programu, urniku in vstopnicah je na voljo na fsf.si.