Čakali smo na film, ki bi ga najlažje opisali kot »Top Gun na tleh« in ga dobili z režisersko taktirko Josepha Kosinskija, ki je poskrbel za čislano nadaljevanje Maverick – ta je v blagajne prinesel skoraj 1,5 milijarde dolarjev in navdušil filmske gledalce. Že samo na podlagi tega je bilo jasno, da bi znal biti F1 film, ki formulo prenese v svet… no, formule 1.
Brad Pitt v Formuli 1 je kot Tom Cruise v Top Gunu
Ostareli voznik Sonny Hayes (Brad Pitt), nekdanji voznik za ekipo Lotus v F1 sredi devetdesetih, je zadnja leta nomadski voznik dirkalnikov. Njegov zadnji uspeh je osvojitev Daytone, ene najtežjih vzdržjivostnih dirk na svetu, a pokali ga ne zanimajo. Ko k njemu pristopi prijatelj Ruben (Javier Bardem), nekdanji sovoznik pri Lotusu in lastnik ekipe APXGP, ki še ni osvojila točke v svojem obstoju, se po začetnemu obotavljanju odloči sprejeti vabilo in še enkrat znova postati voznik formule.
V ekipi je tudi nadarjeni, a arogantni mladenič Pearce (Damson Idris), pomembno vlogo pa odigrata tudi šef ekipe Kaspar (Kim Bodnia) in tehnična direktorica Kate (Kerry Condon). Bo ekipi uspelo osvojiti točko, morda celo zmagati, da si zagotovi mesto med elito?
Z nekaj domačega žargona je F1 najbolj fotrovski film zadnjih let. Formula 1? Storjeno. Napeto dogajanje? Opravljeno. Zabaven in poznan dialog? Urejeno. Hotel? Trivago.
Predvidljiva zgodba z veliko aduti
Roko na srce, zgodba je predvidljiva in videna že večkrat. Dialog je klasičen, skorajda klišejski – ta beseda bi lahko opisala celoten film, če ne bi bilo nekaj pomembnih dejavnikov. Ti dejavniki so: karizmatični Brad Pitt kot eden zadnjih filmskih zvezdnikov, glasba Hansa Zimmerja in dirkaški prizori, ki sta jih posnela Joseph Kosinski in Claudio Miranda.
Za filmofile bo navdušujoč že sam proces snemanja prizorov dirkanja med drvečimi bolidi in način postavljanja kamer, da bi te zajele čim več dogajanja in čimbolj pristno izkušnjo dirkanja. Direktor fotografije Claudio Miranda v zadnjih petnajstih letih ustvarja izjemno kariero, ki se je na tej ravni začela s filmom Nenavaden primer Benjamina Buttona, kjer je zaigral prav Brad Pitt. A bistveno bolj se filmski stil povezuje s Top Gun: Maverick, le da je tokrat dogajanje postavljeno na tla, med dirkalnike, ki presežejo tristo kilometrov na uro.
Tako film kljub 156 minutam krasijo tako izvrstni prizori dirk, da mu lahko na podlagi tega oprostimo približno dvajset odvečnih minut. A roko na srce, težko bi bilo izrezati še kaj več, četudi vemo, kam bo zgodba zavila. Med drugim je imela zvezdnica Bridgertona Simone Ashley pomembno vlogo med snemanjem, a je bila ta izrezana na le en sekundni prizor zaradi dolžine igranega časa.
O Zimmerjevi glasbi že desetletja govorimo o presežnikih in čeprav je glasbena podlaga za F1 primerna svetu Formule 1, se ne zdi, da je bistveno boljša od tiste, ki jo je napisal za Dnevi grmenja (Days of Thunder, 1990) in Dirka življenja (Rush, 2013). Prav to je nesmiselno, saj gre za drug svet, drugo zgodbo in drug navdih. Glasba filma je v slogu tiste, ki jo je za himno Formule 1 spisal Brian Tyler.
Brad Pitt je Brad Pitt, še vedno iz njega vije karizma, s katero se bi želeli poistovetiti starejši moški. In vsekakor je v vlogi zabaven in gledljiv, odlično pa mu parira Kerry Condon kot edina vidnejša ženska vloga, dobro pa se izkaže tudi mladi Damson Idris kot arogantni, a srčni voznik, ki počasi spoznava pravi način dirkanja.
F1 je Top Gun na dirkaški stezi. Boljšega opisa verjetno ni.
Urednik portala Student.si
