Resnica o Verity je še en film v vrsti tistih, ki temeljijo na romanih Colleen Hoover. Čeprav velja za njeno največjo uspešnico, pogosto tudi za najboljšo, ni bila predelana prva. Nanjo so morali oboževalci počakati. In če se med knjižnimi snobi drži teza, da bi bilo bolje, če avtorica preneha s pisanjem, ima ta dovolj veliko skupino privržencev, da bodo predelave finančno prebile led, čeprav so površna skropucala.
Verity, Colleen Hoover in dobičkonosno podpovprečje
Lowen Ashleigh (Dakota Johnson) je pisateljica, ki jo Jeremy Crawford (Josh Hartnett) najame, da napiše tri romane iz uspešne kriminalne serije, ki je njegova žena ne more dokončati. Slavna pisateljica Verity Crawford (Anne Hathaway) je imela prometno nesrečo in še nekaj časa ne bo mogla pisati, bralci pa nestrpno čakajo na nadaljevanje. Lowen se za nekaj dni preseli na dom Crawfordovih, da bi pregledala Verityjine zapiske in osnutke. Že prvi dan v hiši naleti na nedokončano avtobiografijo, ki ni namenjena objavi. Stran za stranjo rokopisa polnijo intimni opisi njunega zakona in pretresljiva priznanja, ki odstirajo povsem drugačen pogled na Verity in tragične dogodke, ki so za vedno spremenili njeno družino.
Za razliko od preteklih predelav Konča se z nama, Obžalovanje in Za vedno del tebe, ‘Verity’ ni ljubezenski roman. Gre za mračno kriminalko, neke vrste psihološki triler. Vse glavne obrate sicer, podobno kot Hišna pomočnica, privarčuje za zaključek in pri tem pozabi, da je pred tem še skoraj dve uri filma. Kljub temu bi lahko razumeli nekoga, ki bi imel Resnico o Verity za ‘guilty-pleasure’, saj v sebi skriva ravno dovolj za nepozornega gledalca.
Režiserju Michaelu Showalterju je tako treba priznati, da predvsem s pomočjo Anne Hathaway ustvari dva srhljiva in zapomnljiva prizora v sicer popolnoma pozabljivem in dolgočasnem filmu. Taka igralska zasedba že dolgo ni bila tako slabo uporabljena. Napake filma lahko iščemo tudi v knjižni predlogi, ki ne blesti. A film bo vseeno dovolj dober za vse tiste, ki obožujejo avtoričino delo.
Dolgočasna protagonistka v dolgočasnem trilerju
Dakota Johnson v filmu prikaže eno najbolj zdolgočasenih, morda celo najslabših vlog v karieri. Razkrivanje skrivnosti je sicer dovolj zanimivo, da film drži nad vodo, a z željo po shyamalanovskem zapletu vse prevrne čez krov. Tako se ne ukvarja s pomembnimi temami, ki jih te skrivnosti nagovarjajo oziroma jih celo uporabi za tako imenovano mračnost dogajanja. Ukvarja se s klišeji pisanja, razmerij, starševstva in minljivosti.
Zgodba oziroma zaporedje slučajnih dogodkov, v katerih se pogosto ne vidi smisla ali celovitega koncepta, traja skoraj dve uri. V tem času sicer zanimivo osnovno idejo nadomesti s temnimi prizori, nesmiselnimi trenutki in bledim zaključkom, zaradi katerega celo tisti iz Hišne pomočnice izpade kot najboljši v zgodovini.
Filmov posnetih po romanih Colleen Hoover verjetno še ni konec, saj dobro zaslužijo. Vprašanje je le, če bomo kdaj videli kakšnega, ki je vsaj povprečen.
Urednik portala Student.si