Ocena filma: Spencer

Spencer
Spencer

Spencer je film o Princesi Diani, v katerem igra Kristen Stewart. Režiser Pablo Larrain se je po prikazu Jackie Kennedy v filmu Jackie iz leta 2016 zdaj lotil še Diane Spencer, princese ljudskih src. Za prikaz njene stiske v zaključku zakona s Charlesom si je Larrain izbral izmišljeno zgodbo in se držal le pravih likov, kar poskrbi za nekaj slabe volje v gledalcu, ki si je želel veliko bolj resničen prikaz. K sreči je tu Kristen Stewart z najboljšo vlogo v svoji karieri.

Spencer je fiktivna biografija princese Diane

Diana Spencer velja za eno najbolj tragičnih zgodb, obenem pa za eno najbolj oboževanih oseb v zadnjih desetletjih. Njen vstop v kraljevo družino Velike Britanije je kmalu postal legendaren, ona še toliko bolj. Valižanska princesa je postala princesa in si lastila ljudska srca. Z malenkostmi je kljubovala tradicionalnim protokolom družine in vzporedno postajala vedno bolj priljubljena po celem svetu. Ko je trpela ona, so trpeli njeni oboževalci. Njeno življenje je bilo jasen prikaz takega življenja, ki ga vidimo le v člankih ali po televiziji. Redko se je izvedelo, kaj se je dogajalo za vsemi rdečimi zavesami, a ko je javnost izvedela, je bila očitno na njeni strani. O Diani Spencer vemo veliko, a marsikaj je skritega.

Princesa Diana in njena otroka William ter Harry
Spencer odlično prikaže razmerje, ki ga imajo Princesa Diana in njena otroka William ter Harry

Od prvega prizora dalje je jasno, da bo film vizualna poslastica. Za videz je poskrbela Claire Mathon, ki nam je pred dvemi leti prinesla umetnost na ekranu v obliki filma Portret mladenke v ognju. Tudi tokrat gre za melanholičen prikaz situacije, v katero je ujeta Diana. Ko prispe na posestvo Sandrigham, kjer bo celotna družina praznovala božič, se počuti samo in ujeto. Edina bilka odrešenja sta njena sina William in Harry. Tu film najde tudi edine svetle trenutke v čustveno precej zahtevnem in turobnem filmu. To ne bi delovalo brez glasbe, kinematografije in Kristen Stewart.

Kristen Stewart s svojo najboljšo vlogo v karieri

Prej omenjena Claire Mathon ustvari zares neprijazno in hladno okolje, ki ga nato dobesedno zamrzne glasba kitarista skupine Radiohead Jonnyja Greenwoda (Tekla bo kri, Fantomska nit, Gospodar). In Kristen Stewart v tem okolju absolutno blesti. Če je še kdo na svetu, ki ne verjame, da je več kot dobra igralka, bo to dojel v Spencerju. Njena paranoja, brezup, žalost in želja po odhodu sta prikazani črno na belem. Kristen Stewart se je zacementirala v letošnjo bitko za glavne nagrade, kjer ji bo le stežka kdo konkuriral (v tem trenutku je to edinole Jodie Comer v Poslednjem dvoboju).

Spencer je vizualno privlačen, a še kako hladen film
Spencer je vizualno privlačen, a še kako hladen film

Poleg Diane so tu še preostali člani kraljeve družine, ki pa se nanjo preprosto požvižgajo. Z možem ima kratek pogovor ob biljardni mizi, ki le stopnjuje napetost v neskončni vili. Enako je s preostalimi člani, med katerimi je izmenjava besed neobstoječa ali minimalna. Bolj opazno je njihovo delovanje iz ozadja, kot je umikanje njene zaupnice Maggie (Sally Hawkins) in zastiranje zaves ter tehtanja v okviru navidezne tradicije. Uslužbenci na posesti so na njeni strani, a so še vedno v službi njenega visočanstva ter zato ne smejo direktno povedati, kje je njihova naklonjenost. Upravnik posestva in kuhar sta tihi osebi, v katerih bi lahko Diana enostavno našla zatočišče, a se to ne more in ne sme zgoditi. Glavna je kraljica Elizabeta in to nam je kristalno jasno.

Zadovoljiv prikaz stiske, a nezadovoljiv prikaz Diane

Prav ta kristalna jasnost je razlog filmovega trpljenja in skakanja iz okvirjev biografije. Gre za močno izmišljen, a še vedno dovolj resničen prikaz njenega trpljenja, da se nam ne zdi iz trte izvit. Še vedno pa na plodna tla ne padejo čisto vsi prizori, ki nam jih film prikazuje. Spencer je globok vpogled v psihično stanje enega lika, ki z redkimi izjemami ne ponuja veliko dialoga ali kakršne koli napetosti. Mnogim gledalcem bo dolgočasen in če so ogled začeli za resničen biografski prikaz princese ljudskih src, bodo ostali razočarani. Režiser je boljše delo opravil v filmu Jackie, ki pa ni bil tako vizualno privlačen. Vsekakor je v Spencerju dobršna mera simbolizma, ki jo lahko najdemo v šivanju zaves kot omejevanju svobode, tehtanju ob prihodu brez otrok in tehtanju ob odhodu ter drugi. Če imaš rad filme, ki slonijo na odlični igri glavnega lika, potem te Spencer ne bo razočaral.

SPENCER | NAPOVEDNIK | V KINU OD 11. NOVEMBRA

 

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.