Trkanje v koči (Knock at the Cabin) je psihološka grozljivka režiserja M. Night Shyamalana, ki je posneta po knjižni predlogi Paula G. Tremblaya. Idilične počitnice mlade družine prekine obisk štirih tujcev, ki zahtevajo žrtev enega od njih, drugače bo konec sveta. Kako se je odrezal film režiserja, katerega filme lahko opišemo s frazo »hit or miss«?
Shyamalan zadnja leta brska po svoji stari formi
»Pričakovanja, paziti se jih je treba,« je že leta 2004 povedal M. Night Shyamalan, ki mu je bilo jasno, da ljudje v njegovih filmih pričakujejo nek končni zaplet. Šesti čut je tisti film, ki je to proslavil s svojim videnjem mrtvih. In ko kariero začneš na tako visokem nivoju, se pričakujejo velike stvari. Spomnimo, da je bil takrat nominiran za najboljši scenarij in najboljšo režijo. Filmi so prihajali in odhajali, noben pa ni bil tako dobro sprejet kot Šesti čut z Brucom Willisom. Potem pa so zapored prispeli Dogodek (The Happening, 2008), Zadnji gospodar vetra (The Last Airbender, 2010) in Čas po Zemlji (After Earth, 2013), ki so redni gosti na seznamih najslabših filmov. K sreči je leta 2015 prispel Obisk (The Visit, 2015), kjer se je Shyamalan vrnil k psihološki grozljivki. Potem sta se zgodila še Razcepljen (Split, 2016) in Stekleni (Glass, 2019) in gledalci so spet lažje zaupali njegovi viziji. Po predlanskem Old lahko s Trkanjem v koči rečemo, da vse ni tako slabo, kot bi lahko bilo po njegovem obdobju 2008-2013 in treh katastrofah v tem času.
Trkanje v koči je za osnovo vzel knjigo Paula G. Tremblaya z naslovom The Cabin at the End of the World. Tako v filmu spremljamo družino, ki je na počitnicah v koči sredi gozda, kar je situacija, ki jo režiser več kot obožuje. Jonathan Groff in Ben Aldridge sta Eric in Andrew, zaljubljeni par, ki preživlja čas s svojo sedemletno hčerko Wen. Med lovom kobilic v bližini koče se ji predstavi Dave Bautista kot Leonard in »zabava« se lahko začne. Najboljši rokoborec-postal-igralec je vodja ekipe štirih, ki jo sestavljajo še Sabrina (Nikki Amuka-Bird), Adriane (Abby Quinn) in Redmond (Rupert Grint). Predstavijo nam zanimiv zaplet. Družinica mora žrtvovati enega od njih, drugače se bo začela apokalipsa in sveta bo konec. Če se odločijo, da ne bodo žrtvovali, bodo po koncu svet preživeli le oni trije. Če žrtvujejo, svet ne bo doživel padca neba, dviga morja, prihoda kuge in večne teme.
Trkanje v koči trpi zaradi podobnosti in očitnosti
Na ramenih odličnih predstav celotne igralske zasedbe je lahko film fantastičen za vse, ki niso seznanjeni z delom režiserja ali pa niso videli podobnih si filmov. Zaradi nekaterih delčkov simbolizma je takoj jasno, kam pes taco moli. Kobilice in štirje tujci oziroma jezdeci apokalipse so le delček vsega, kar lahko razmeroma hitro razpade zaradi nekaterih nejasnosti v sami zgodbi. Ampak prav naključja so tisto, kar da gledalcu kost za glodanje. Je vse to res ali gre zgolj in samo za zaključje? Prav zaradi te nejasnosti bi bilo za film mnogo boljše, če bi nekatere stvari pustil nerazložene. Tako je to storil Skrivnost megle (The Mist, 2007) in postal kultni film z enim od najboljših zaključkov v zgodovini, ki mu ga je zavidal celo avtor knjižne predloge Stephen King. Trkanje v koči bi zakrit konec oziroma konec, ki gledalcu omogoča razglabljanje v nedogled, še kako koristil in ga morda potisnil višje na lestvici kakovosti.
Trkanje v koči trka nekoliko preveč očitno
Kot pa je pri M. Night Shyamalanu že tradicija, je v ospredju družinska drama, ki deluje. Vse od sedemletne punčke do nekdanjega rokoborca in obeh zakoncev. Scenarij in film jim dovoljujeta marsikaj, kar film dobi tudi vrnjeno. Če pa smo v preteklosti za katerega od njegovih filmov lahko dejali, da je vizualno na slabši plati, tokrat ni tako. Trkanje v koči ima old-school vajb filma, ki ga nadgradijo prekrasne igralske predstave in zanimiv zaplet. Ampak, kot je pojasnil režiser, pričakovanja so huda reč.
Urednik portala Student.si
