6 znanstvenofantastičnih romanov, ki jih morate prebrati v letu 2026

Problem treh teles je prvi del nagrajene trilogije, ki navdušuje ljubitelje znanstvenofantastičnega žanra po vsem svetu. Zgodba se prične v času kulturne revolucije na Kitajski. V obdobju blaznosti, v katerem je predsednik Mao Cetung s krutimi ukrepi utrjeval svojo oblast in iz družbe odstranjeval vse ‘moteče’ elemente.

Medtem ko Mao preko trpljenja milijonov sega po statusu božanstva, se življenje Ye Wenjie, obetavne študentke astrofizike, prelomi. Podivjana tolpa na javnem obračunu obsodi in ubije njenega očeta, profesorja fizike, ker je poučeval “revolucionarno” zahodno znanost. Ye Wenjie zaradi protirevolucionarnih zločinov pošljejo v delovno taborišče, ki leži na prostranstvih stepnega pogorja Velikega Hingana. Zaradi njenega izjemnega strokovnega znanja ji ponudijo delo v skrivni vojaški raziskovalni bazi, v kateri se skupaj z ostalimi znanstveniki ukvarja z iskanjem nezemeljskega življenja

Delo ni tipična zgodba o nezemljanih in oddaljenih planetih, temveč govori predvsem o nas samih. O človeški naravi in preživetju, o odnosu do sočloveka, do ‘našega’ planeta in narave. O civilizaciji, ki je sama odprla vrata svojemu uničenju.

Ko Zemlja zdrsne za obzorje je znanstvenofantastična romanca, ki se iz Slovenije prihodnosti izstreli v vesolje. Človeštvo je zakorakalo v kolonizacijo osončja z gradnjo vesoljskih postaj in baz na Luni in Marsu. Astronavtski poklic je med najbolj iskanimi in najboljše astronavte v Evropi urijo v Planici.

Tam se nenadoma znajde arheolog Frank Beddoe, postavljen pred dejstvo, da se mora izuriti za pot v vesolje. A zakaj? In kam natančno ga bodo napotili? Vse manj mu je jasno, odkar ga je po višjem nalogu odvedla Solarpolova detektivka Julija Perun, ki mora prav tako opraviti urjenje. Ampak, ali ju bodo prvi vzdihljaji nepričakovane zaljubljenosti iztirili iz orbite?

Roman začenja novo poglavje slovenske znanstvene fantastike, saj je šele prvi del prihajajoče trilogije Na robu obzorja. Ta bo predstavila povsem nov svet: od ruševin piramid do marsovskih planot, od potopljenih mest pregretega planeta do vesoljskih postaj, ki vzgajajo ekosisteme prihodnosti, in od vzdržljivostnih naporov v Alpah, do trenutkov nežnosti v mikrogravitaciji … vse to je poligon za drzne pustolovščine, napete akcijske scene, potovanje v vesolju in vroče poljube.

Barcelona v zelo bližnji prihodnosti, leta 2029. Skupina znanstvenikov v skrivnem laboratoriju izvaja projekt Asgard. Cilj projekta je izdelati superračunalnik, ki bo služil kot domovanje superinteligence.

Čez nekaj dni nekdanji policijski pogajalec Alex Lopez, ki se je po travmatični in tragični izkušnji v službi upokojil, prejme telefonski klic, ki se najprej zdi kot neslana šala, a se kmalu izkaže, da je na drugi strani terorist, ki ima nenavadno zahtevo – svetovne vlade naj takoj prenehajo z uničevanjem planeta. Svoje zahteve podkrepi z napadi na različnih lokacijah in prva tragedija je poln avtobus mrtvih otrok. Nadaljuje se z napovedjo in uresničitvijo napada na ameriško predsednico in podpredsednika ter kupom ostalih groženj, ki svet potisnejo v kaos.

Oriol je napet tehnotriler, v katerem se umetna inteligenca prepleta s političnimi igrami, terorizmom in vprašanji o prihodnosti človeštva

Zmes alternativne zgodovine in znanstveno fantastičnega trilerja o potovanju skozi čas pripoveduje zgodbo o srednješolskem učitelju Jaku Eppingu, ki uspe najti pot v točno določen trenutek v preteklosti, kjer se mu ponudi neverjetna priložnost; lahko prepreči atentat na ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, ki se je zgodil 22. novembra 1963 v Dallasu. Tako začne med drugim zasledovati atentatorja Leeja Harveyja Oswalda, hkrati pa se zaplete v romanco s knjižničarko, hkrati pa postane jasno, da ima spreminjanje preteklosti usodne posledice za prihodnost.

Štoparski vodnik po galaksiji je naslov prvega dela in hkrati celotne serije “trilogije v petih delih” (ki pa ji sledi še šesti del pod avtorstvom Eoina Colferja).

Zgodba, sestavljena iz niza duhovitih dialogov in pripetljajev, nas v družbi Angleža Arthurja, njegovega prijatelja Forda Perfecta, v resnici vesoljca iz Betelgeze, in melanholičnega robota Marvina popelje na izlet skozi širne medgalaktične razdalje. Na popotovanju med drugim izvemo, kakšen je resnični namen Zemlje in končno, kakšen je odgovor na večno vprašanje o življenju, vesolju in sploh vsem.

Kultno delo znanstveno-fantastične literature je nastalo že leta 1979, njegov vpliv pa sega široko čez meje literature: med drugim je bil – po odlomku iz romana – 25. maj razglašen za mednarodni dan brisače.

Mark Watney je član Nasine znanstvene odprave na Mars leta 2035. Ko se mora posadka odprave zaradi hudega peščenega viharja predčasno umakniti s planeta, Watneyja ostali člani posadke pustijo za seboj, misleč, da se je v viharju smrtno ponesrečil. A se ni. Na Marsu torej ostane sam – Marsovec – in skuša preživeti.

Watney je astronavt, ki je seveda izurjen za reševanje težav, in ne brodolomec, ki ne bi znal izdelati trnka. A vendarle je zgodba robinzonska: za njegovo preživetje sta ob obsežnem znanju botanike, strojništva, fizike in kemije ključni iznajdljivost in sreča.

Izkaže se, da je za preživetje v vesolju lepilni trak vendarle pomembnejši od brisače in da moramo ob tem imeti tudi veliko krompirja. Pri tem ni prostora za eksistencialno krizo in jezo. Astronavtovo preživetje pa je konec koncev odvisno od stika s Houstonom in Zemljanov pred malimi ekrani, ki zanj držijo pesti.

Znanstvenofantastični roman je plod izčrpnih raziskav avtorja, Andyja Weira, programerja in zanesenjaka za znanost, ki z Marsovcem odgovarja na vprašanji: Kako bi izgledala odprava na Mars s tehnologijo, ki je na voljo danes? In: Kako na podlagi današnjih znanstvenih dognanj preživeti na Marsu?