Branje ni zgolj način preživljanja prostega časa, temveč ena najpomembnejših naložb v otrokov razvoj, prihodnost in sposobnost razumevanja sveta. To je bilo osrednje sporočilo nacionalne pobude Branje na recept, ki je 3. novembra 2026 v Cankarjevem domu združila posameznike iz sveta zdravstva, kulture, izobraževanja, znanosti, gospodarstva in športa. Skozi osebne zgodbe, strokovna spoznanja in razmišljanja o pomenu knjig so udeleženci pokazali, zakaj bi moralo skupno branje postati nepogrešljiv del vsakdanjega družinskega življenja.
Osrednji dogodek pobude je ponudil različne poglede na vprašanje, zakaj beremo, kako knjige vplivajo na naše življenje in kaj bi morali odrasli storiti, da bi otrokom približali svet literature. Skupno sporočilo večera je bilo jasno: knjige niso pomembne samo zaradi znanja, ki ga prinašajo, temveč tudi zaradi sposobnosti, ki jih razvijajo. Krepijo domišljijo, koncentracijo, kritično mišljenje, empatijo in razumevanje drugih, hkrati pa ustvarjajo prostor za pogovor in povezovanje.
Dogodek so s svojimi razmišljanji zaznamovali strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana doc. dr. Marko Pokorn, predsednik Sekcije za primarno pediatrijo pri Združenju za pediatrijo Slovenskega zdravniškega društva dr. Denis Baš, odgovorni za blagovno znamko in komuniciranje v NLB Skupini Andrej Krajner, nekdanji smučarski skakalec Cene Prevc, gospodarstvenik dr. Iztok Seljak, generalni direktor Cankarjevega doma Jure Novak, glavna urednica Mladinske knjige in direktorica Cankarjeve založbe dr. Alenka Kepic Mohar, nekdanja ravnateljica mag. Marijana Kolenko ter pisatelj, prevajalec in komik Boštjan Gorenc – Pižama.
Večer je z uvodnim nagovorom odprla predsednica uprave Mladinske knjige Nataša Kraškovic, zbrane pa je nagovoril tudi dr. Denis Baš. Svoje sporočilo je prek videonagovora posredovala predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar, ki je častna pokroviteljica pobude.
Branje je lahko eden najboljših receptov za otrokov razvoj
Pobuda Branje na recept je nastala kot odgovor na upad bralnih navad in vse večje izzive na področju bralne pismenosti. Njeno sporočilo je še posebej pomembno v času, ko otroci velik del prostega časa preživijo pred zasloni, knjige pa se vse pogosteje umikajo drugim oblikam zabave.
Na to je v uvodnem nagovoru opozorila tudi Nataša Kraškovic, ki je poudarila, da je treba branje znova vključiti v vsakdan najmlajših.
»Ponosna sem, da smo pobudo Branje na recept zasnovali v Mladinski knjigi, in me iskreno veseli, da je s pomočjo partnerjev prerasla v nacionalno pobudo. Danes, ko naši otroci odraščajo ob zaslonih, je še posebej pomembno, da branje ponovno postane del njihovega vsakdana. Branje krepi sposobnost razumevanja, mišljenja in izražanja, širi obzorja, nas uči medsebojnega spoštovanja in nas povezuje kot skupnost. Z branjem otrokom odpiramo svet in ustvarjamo možnosti za njihovo prihodnost. Zato berimo z otroki in berimo vsak dan. Največ pa lahko dosežemo skupaj, ko se s srcem povežemo za skupni cilj. Zato verjamem, da smo na pravi poti. Iskrena hvala prav vsem, ki po njej hodite skupaj z nami,« je zbrane nagovorila predsednica uprave Mladinske knjige.
Pomembno vlogo pri spodbujanju branja imajo tudi pediatri, saj se z otroki in njihovimi starši redno srečujejo že v najzgodnejših letih življenja. Prav zato lahko pomembno prispevajo k oblikovanju zdravih navad, ki otroka spremljajo tudi pozneje.
Predsednik Sekcije za primarno pediatrijo pri Združenju za pediatrijo Slovenskega zdravniškega društva dr. Denis Baš je opozoril na vse pogostejše razvojne izzive, s katerimi se srečujejo pediatri, ter izpostavil pomen skupnega branja.
»Pediatri v zadnjih letih opažamo vse več težav pri razvoju govora in jezika ter uravnavanju čustev in vedenja. Vzroki so številni, med izzivi pa so tudi zasloni, ki vse pogosteje izpodrivajo igro, gibanje, pogovor in druženje. Danes pediatri ob preventivnih pregledih triletnikom podarjamo revijo Cicido, ki z izbranimi vsebinami in čudovitimi ilustracijami spodbuja radovednost in domišljijo. Starše pa vabimo, naj skupno branje postane del njihovega vsakdana. Za takšno priporočilo imamo dobre znanstvene dokaze. Zato je moj recept preprost: nikoli ni prezgodaj, da začnemo brati z otrokom.«
Podobno sporočilo je v svojem videonagovoru posredovala tudi predsednica republike dr. Nataša Pirc Musar. Po njenem mnenju branje ni le prijetna prostočasna dejavnost, ampak pomemben temelj posameznikovega razvoja in družbe, v kateri živimo.
»Z velikim veseljem sem dodelila častno pokroviteljstvo pobudi Branje na recept. Branje je ena najdragocenejših popotnic, ki jih damo lahko mlademu človeku za življenje in je mnogo več kot le prijetno preživljanje časa. Gradi temelje bralne pismenosti, bogati jezik in besedni zaklad, krepi zbranost, domišljijo, kognitivne sposobnosti in kritično mišljenje. Uči nas, da svet ni enoznačen, da ga lahko in tudi moramo pogledati tudi skozi oči drugega. Zato branje ne gradi le bolj uspešnega posameznika, ampak tudi bolj razumevajočo družbo.«
Zasloni ali knjige: kaj se dogaja z otroškimi možgani?
O vplivu branja in digitalnih medijev na otrokov razvoj je spregovoril tudi doc. dr. Marko Pokorn, specialist pediatrije in infektologije ter strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana. Izpostavil je ugotovitve raziskav, ki opozarjajo na povezavo med izpostavljenostjo digitalnim medijem in razvojem možganov, predvsem v obdobju, ko se najpomembnejše kognitivne sposobnosti šele oblikujejo.
»Raziskave potrjujejo, da imajo predšolski otroci, ki so izpostavljeni digitalnim medijem, tanjšo možgansko skorjo, bolj plitve možganske brazde, in to na ključnih področjih, ki vplivajo na pozornost, pomnjenje in številne druge pomembne sposobnosti. Najbolj prizadeti so otroci, ki še nimajo razvite osebnostne strukture in kognitivnih sposobnosti, do enakih spoznanj so raziskovalci prišli tudi pri mladostnikih. Kakšen je protistrup za zrenje v zaslone? Branje!«
Branje ima namreč posebno mesto v razvoju posameznika. Medtem ko digitalne vsebine pogosto zahtevajo hitro preusmerjanje pozornosti, knjiga spodbuja poglobljeno spremljanje zgodbe, razumevanje povezav in ustvarjanje lastnih predstav. Otrok mora med branjem razmišljati, si predstavljati opisane dogodke in povezovati informacije. Prav takšna izkušnja je pomemben del razvoja sposobnosti, ki jih potrebuje tudi zunaj sveta literature.
Knjige nas učijo razmišljati in razumeti druge
O pomenu branja skozi različna življenjska obdobja je spregovorila tudi dr. Alenka Kepic Mohar, glavna urednica Mladinske knjige, direktorica Cankarjeve založbe in strokovnjakinja za bralno kulturo. Izhajala je iz lastnih spominov na otroštvo in bralnih navad ter opozorila, da se odnos do knjig skozi življenje spreminja.
»Kot pravi priznana nevroznanstvenica Maryanne Wolf, s knjigami najprej pridobivamo znanje. Nato smo bralci iz užitka, ko se z branjem potapljamo v zanimive zgodbe, raziskujemo neznane pojave in beremo poezijo, ki nam jemlje dih. Nazadnje smo tudi bralci, ki nam knjige omogočajo umik v intimni prostor, ko sami s seboj razmišljamo o vprašanjih našega bivanja. To je nekaj, kar se zdi, da nam danes polzi skozi prste. Mi odrasli se bomo odločali, ali bomo še zmogli zadržati refleksivni nivo branja, ki je pot do vsega novega, idej in inovacij, ter razumevanja drugega.«
Prav sposobnost poglobljenega razmišljanja je ena od vrednosti, ki jih je v času hitrega pretoka informacij še posebej pomembno ohranjati. Knjige namreč ne ponujajo le odgovorov, temveč pogosto odpirajo nova vprašanja. Bralca postavijo v različne situacije, mu predstavijo drugačne življenjske izkušnje in ga spodbudijo, da na svet pogleda tudi z očmi nekoga drugega.
Branje kot naložba v uspešno prih#odnost
Pomen bralne pismenosti sega tudi na področja, ki jih morda ne povezujemo neposredno s knjigami. Andrej Krajner, odgovoren za blagovno znamko in komuniciranje v NLB Skupini, je tako izpostavil povezavo med branjem in finančno pismenostjo. Razumevanje informacij je namreč pomembno tudi pri sprejemanju vsakodnevnih odločitev, upravljanju denarja in načrtovanju prihodnosti.
»V NLB smo takoj prepoznali velik potencial pobude Branje na recept, ki si prizadeva za izjemno pomemben cilj: da branje ponovno pridobi mesto v vsakdanjem življenju družin. V Sloveniji imamo veliko težavo s finančno pismenostjo, kar ljudem povzroča nemalo stisk pri sprejemanju premišljenih finančnih odločitev. Finančna pismenost pa se začne z bralno pismenostjo. Zato smo se v NLB pridružili nacionalni pobudi Branje na recept, ki smo jo podprli dolgoročno, saj verjamemo, da je vlaganje v bralno pismenost najboljša naložba v uspešno prihodnost naših otrok in naše družbe.«
Da branje ni pomembno samo za šolski uspeh, ampak tudi za doseganje ciljev na drugih področjih, je pokazal nekdanji smučarski skakalec Cene Prevc. V nastopu z naslovom Pribêri si svojo zmago je vzporednice potegnil med športnim treningom in branjem. Oboje namreč zahteva vztrajnost, disciplino in sposobnost osredotočanja.
»Ali je uspeh povezan z branjem? Že s širjenjem lastnega znanja naredimo velik korak na poti do svoje zmage. Kaj pa uspeh v športu? Temelj uspeha športnika so treningi, na katerih vedno znova ponavljaš enake ali podobne vaje in gibe kot na tekmi. Športnik skozi kariero razvije številne pomembne lastnosti: vztrajnost, zahtevnost do sebe, osredotočenost, samodisciplino, organiziranost. In prav te lastnosti sem tudi sam razvijal z branjem. Če je športno udejstvovanje trening za telo, je branje trening za možgane. Biti vrhunski v športu pa zahteva oboje,« je povedal Cene Prevc.
Tudi gospodarstvenik dr. Iztok Seljak, nekdanji dolgoletni direktor Hidrie, je predstavil svojo bralno pot in izpostavil, kako pomembno je branje za razvoj inovativnosti. V svetu, kjer se razmere nenehno spreminjajo, je po njegovih besedah pomembno iskati nove poti in se učiti iz izkušenj drugih.
»Edini način za to, da ne ostanemo zadaj, je ta, da smo stalno spredaj, da kažemo pravo pot naprej in po njej hodimo in jo vedno znova prehodimo pred vsemi drugimi, pri čemer pa nam lahko odločilno pomagajo vsi razpoložljivi opisi te poti vseh tistih, ki so delčke te poti ali že prehodili ali pa so si, pa četudi samo v mislih in fantaziji, to lahko predstavljali.«
Zgodbe povezujejo posameznike in skupnost
Knjige niso pomembne samo zaradi posameznikovih dosežkov. Njihova moč je tudi v tem, da povezujejo ljudi, ustvarjajo skupne izkušnje in pomagajo oblikovati skupnost. O tem je spregovoril generalni direktor Cankarjevega doma Jure Novak, ki je izhajal iz osebne izkušnje odraščanja s knjigami in njihove vloge na življenjski ter poslovni poti. Opozoril je na pomen zgodb in kulture pri oblikovanju osebnosti ter skupnosti, obenem pa izpostavil vlogo Cankarjevega doma pri podpori knjigi in bralni kulturi.
Na pomen branja v šolskem okolju je opozorila nekdanja ravnateljica mag. Marijana Kolenko. Upad bralnih navad med otroki in mladostniki namreč predstavlja izziv, katerega posledice lahko posameznika spremljajo tudi v odraslosti. Šola ima pri tem pomembno vlogo, vendar odgovornost za spodbujanje branja ne more ostati zgolj na ramenih učiteljev in vzgojiteljev.
Večer je s prispevkom Širjenje bralnega virusa med mlade sklenil pisatelj, prevajalec, komik in nekdanji urednik Boštjan Gorenc – Pižama. S svojo bralsko potjo, osebnimi izkušnjami in značilnim humorjem je pokazal, kako pomembno je, da otrokom knjige približamo na način, ki jih bo pritegnil. Pri tem je posebej opozoril na pomen zgleda odraslih.
»Besede mičejo, zgledi vlečejo. In če bomo starši otrokom pridigali o pomenu branja, nas pa ne bodo nikoli videli s knjigo v rokah, bo vse skupaj bob ob steno.«
Prav v tem se skriva eden najpomembnejših izzivov spodbujanja branja. Otroci bodo knjige težko razumeli kot nekaj privlačnega in pomembnega, če jih odrasli sami ne bodo vključevali v svoje življenje. Skupno branje zato ni le priložnost, da otroku preberemo zgodbo, temveč tudi način, kako mu pokažemo, da si je vredno vzeti čas za knjige.
Vsak dan deset minut, ki lahko spremenijo veliko
Pobuda Branje na recept se je rodila v uredništvu revije Cicido kot odgovor na upad bralnih navad in izzive na področju bralne pismenosti. Mladinska knjiga je pri njenem nastajanju povezala moči s pediatri, ki imajo z otroki in njihovimi starši reden stik že v prvih letih življenja. Prav takšen stik omogoča, da lahko starše pravočasno spodbudijo k skupnemu branju in jim predstavijo njegove koristi.
V okviru pobude bo vsako leto približno 20.000 triletnikov ob sistematskem pregledu pri pediatru prejelo posebno tematsko številko revije Cicido, njihovi starši pa gradivo z napotki za skupno branje. Pobuda vključuje tudi organizacijo skupnih branj in razveseljevanje otrok, ki se zdravijo v Pediatrični kliniki Ljubljana.
Dogodek v Cankarjevem domu je potekal v okviru vseslovenske pobude, ki jo je Mladinska knjiga zasnovala v sodelovanju s strokovnjaki, Sekcijo za primarno pediatrijo pri Združenju za pediatrijo Slovenskega zdravniškega društva in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje v okviru Programa ZDAJ. Glavni partner pobude je NLB, katere podpora je pripomogla k temu, da je pobuda prerasla v nacionalni projekt.
Osrednje sporočilo vseh sodelujočih je bilo, da za začetek ne potrebujemo velikih sprememb ali posebnih priprav. Dovolj je že nekaj minut, ki jih namenimo otroku in knjigi. Prav zato pobuda starše spodbuja, da si vsak dan vzamejo vsaj deset minut za skupno branje.
Večer je povezovala Klara Eva Kukovičič, posebno glasbeno vzdušje pa je ustvaril Vlado Kreslin. Za zaključek je izvedel skladbo Pustite nam ta svet, ki jo je napisal Dušan Velkaverh, uglasbil pa Jani Golob. Za pobudo Branje na recept je nov aranžma pripravil Matija Krečič, skladba pa je tako postala tudi njena uradna glasbena spremljava.
Urednik portala Student.si