Feđa Štukan je eno najbolj prepoznavnih imen bosansko-hercegovskega filma in gledališča, širšemu občinstvu pa je znan tudi po vlogah v mednarodnih in hollywoodskih produkcijah. A za njegovo igralsko kariero se skriva zgodba, ki je precej bolj pretresljiva od katerega koli filmskega scenarija. V avtobiografiji Blank se Štukan brez olepševanja vrača v svojo preteklost – v vojno v Sarajevu, psihiatrično bolnišnico, odvisnost od heroina, brezdomstvo in poznejši vzpon do profesionalnega igralca.
Knjiga je v izvirniku izšla leta 2025, slovenski prevod Tanje Bulajić pa je pri založbi Mladinska knjiga izšel leta 2026. Blank je hitro postal uspešnica in bil prodan v več kot 64.000 izvodih. Že ta podatek pove nekaj o tem, da Štukanova zgodba ni zgolj osebna izpoved, temveč pripoved, v kateri se lahko prepoznajo tudi širše posledice vojne, travme in odvisnosti.
Ko vojna postane del človeka
Štukan svojo zgodbo začne v času vojne v Sarajevu. Kot mlad vojak se znajde na straži z ostrostrelko in ustreli proti sovražnemu vojaku. Zgreši. Poskusi ponovno – in ponovno zgreši. Ta uvodni prizor je več kot zgolj dramatičen začetek avtobiografije. V njem je že nakazana ena osrednjih značilnosti knjige: občutek, da lahko o človekovem življenju včasih odločajo naključja, trenutki in odločitve, katerih posledice se razkrivajo šele mnogo kasneje.
Vojna v Blanku ni predstavljena kot oddaljen zgodovinski dogodek, ampak kot izkušnja, ki se zažre v posameznika. Štukan opisuje svet, v katerem so granate in ostrostrelci del vsakdanjosti, mladi človek pa se mora spoprijeti z okoliščinami, za katere v običajnem življenju ne bi smel biti pripravljen.
Toda konec vojne še ne pomeni konca njegovih težav. Travmatične izkušnje se nadaljujejo v drugačni obliki in ga spremljajo na poti, ki ga iz Sarajeva pripelje v Nemčijo.
Odvisnost, brezdomstvo in padec
Eden najmočnejših delov knjige je pripoved o Štukanovem boju z odvisnostjo. V Nemčijo odide z ambicijo, da bi posnel glasbeni album, vendar se njegovo življenje kmalu obrne v povsem drugo smer. Postane odvisnik od heroina in se znajde na ulici.
Pri tem Blank ni zgodba o spektakularnem padcu, ki bi ga bilo mogoče prebrati zgolj kot opozorilo pred drogami. Štukan se veliko bolj neposredno ukvarja s tem, kako lahko človek postopoma izgubi nadzor nad svojim življenjem. Odvisnost postane del vsakdana, iz katerega se je izjemno težko izvleči. Ko mu uspe prekiniti z drogo, se njegove težave še ne končajo, saj ena odvisnost zamenja drugo, kasneje pa se mora spopasti tudi z alkoholom.
Prav zato je knjiga zanimiva tudi kot pripoved o ponovnih začetkih. Štukan svoje preteklosti ne more izbrisati, lahko pa se odloči, kaj bo z njo naredil.
Od Sarajevskih ulic do Hollywooda
Morda je najbolj nenavaden del Štukanove zgodbe prav prehod iz sveta, v katerem se bori za golo preživetje, v svet profesionalnega igralstva. Po študiju igre začne dobivati vloge, čeprav tudi takrat še ni povsem zapustil sveta odvisnosti. Sčasoma mu uspe prekiniti tudi s heroinom in alkoholom ter zgraditi igralsko kariero.
Danes je nastopal v pomembnih regionalnih projektih in hollywoodskih produkcijah, kjer je zaigral ob nekaterih največjih igralskih imenih. Zanimivost njegove poti je tudi podatek, da ga je k pisanju knjige spodbudil Brad Pitt.
Prav tu Blank preseže klasično zvezdniško avtobiografijo. Štukan se namreč ne osredotoča na bleščečo stran igralskega poklica, temveč predvsem na vse tisto, kar je bilo treba preživeti, da je do njega sploh prišel.
Izhod je bil nemogoč
Knjiga je zato predvsem zgodba o preživetju. O človeku, ki se znajde v okoliščinah, iz katerih se zdi izhod skoraj nemogoč, vendar ga vendarle najde. Pri tem ni idealiziranja in tudi ne občutka, da je mogoče vse težave preprosto premagati z močno voljo. Blank je iskrena pripoved o padcih, napačnih odločitvah, posledicah in ponovnih poskusih.
Štukanova avtobiografija je tako precej več kot zgodba o znanem igralcu. Je pretresljiv vpogled v življenje človeka, ki ga zaznamujejo vojna, travma, odvisnost in iskanje lastne poti. Hkrati pa je tudi zgodba o tem, da človeka ni mogoče opredeliti zgolj po njegovih najtemnejših trenutkih.
Blank bo najverjetneje najbolj nagovoril bralce, ki jih zanimajo resnične življenjske zgodbe, vendar ponuja več kot le zanimivo biografijo. V ospredju je vprašanje, kako živeti naprej, ko za seboj nosiš izkušnje, ki jih ni mogoče preprosto pozabiti. Štukanov odgovor ni vedno prijeten, je pa iskren – in prav zato knjiga ostane v mislih tudi po tem, ko jo odložimo.