Sezona 2023/2024 v Slovenskem mladinskem gledališču preizprašuje o tem, kakšne so naše ljubezni, in o tem, kaj v njih najbolj ljubimo. Foto: on SMG
Slovensko mladinsko gledališče (SMG) je bilo ustanovljeno leta 1955 in velja za prvo poklicno gledališče za otroke in mladino v Sloveniji. Okoli leta 1980 je naredilo nov korak in svoj program, v katerem povezuje politično kritičnost in provokativnost z inovativnimi uprizoritvenimi postopki in svežimi poetikami, zavestno razširilo in pritegnilo občinstvo vseh starosti. V letošnji sezoni izhodišče ustvarjanja predstavlja ljubezen in nosi naslov: Sezona ljubezni in teh stvari.
Mladinsko ni zgolj mladinsko
Slovensko mladinsko gledališče si v svojih predstavah prizadeva tematizirati univerzalne paradokse civilizacije, njegov program temelji na problematizacijah novih časov in prostorov. Vztrajno razvija kod nove gledališke prakse, novih vizualnih paradigem, novih pogledov na klasiko, moderno in postmoderno. Igralec, režiser, koreograf, scenograf, glasbenik … v tem gledališču raziskujejo in razvijajo, tvegajo in kreirajo, da bi skozi svoje geste razvijali novega gledalca.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Sezona 2023/2024 je namenjena ljubezni in poteka pod geslom Sezona ljubezni in teh stvari.Ljubezen, ta zagonetni pojem, ki se že od pamtiveka krčevito upira našim prizadevanjem, da bi ga doumele_i brez pomoči metafor, ga bodo poskušale_i uprizoriti kot moralni imperativ – kaj imperativ, bodimo raje patetično ambiciozne_i: kot gonilno silo upora v svetu, ki mu v njegovi potrošniški blaznosti niti ni več treba zatirati teles, saj vedno bolj učinkovito nadzoruje naše duše.
Izbrali smo nekaj predstav, ki so vsekakor vredne ogleda.
Angeli v Ameriki, gejevska fantazija na nacionalne motive Tonyja Kushnerja, so po praizvedbi postali gledališki dogodek, kanon poznega dvajsetega stoletja in avtentičen umetniški dokument časa, v katerem se je akumuliral presežek zgodovine. Ta razprostranjena dvodelna drama v osmih dejanjih preizpraša celo vrsto paradoksov – življenje, obdano s smrtjo, upanje, ki ga je najedel obup, bes v srčiki nežnosti.
Kushner zajame pozno dvajseto stoletje, zimo, ki združuje leti 85 in 86, čas pošasti, ko stari svet razpada in se drobi, novi svet pa se še ni vzpostavil; ko stari bogovi padajo, novi pa se še niso rodili; ko mladost umira, stare ideje pa se prijemljejo kot plevel, ki čaka, da bo izrut.
Angeli v Ameriki so drama ostre in široke diagonale, ki spaja žive in mrtve, raj in pekel, levico in desnico, komunizem in kapitalizem, angele in ljudi, svetnike_ce in demone_ke, disko in pogreb. To je čas katastrofe, nujnosti, tektonske plošče se premikajo, smrt riše koncentrične kroge, apokalipsa pa nestrpno čaka. V drami sledimo prestrašenim otrokom nekega okrutnega obdobja, zdravim in bolnim, ki so v valu epidemije aidsa sežeti na vsega nekaj prijateljskih vezi in naključij. Nekje v New Yorku se zapira neverjeten ljubezenski štirikotnik in v času, ko je edinole smrti za odmet, vsak_a od protagonistov_k zahteva še življenja, še malo ljubezni za povrh. In vsakteri_a od njih, čeprav razgaljen_a in ranljiv_a, bo kljub prepovedi in tveganju še naprej dirjal_a, grabil_a in hlepel_a. Skratka, hlastno živel_a.
Angeli v Ameriki / Angels in America (vabilo/invitation)
Argonavti
Po navdihu istoimenske knjige Maggie Nelson napisal Tomasz Śpiewak
Režija: Michał Borczuch
Z anonimnimi sogovornicami_ki so se pogovarjale_i igralke_ci predstave.
Premiera: 9. 12. 2023
Igrajo: Mark Jacob Cavazza, Damjana Černe, Daša Doberšek idr.
Ameriška pisateljica Maggie Nelson v Argonavtih na podlagi svoje biografije, nosečnosti in materinstva pripoveduje zgodbo o tem, kako različni družbeni mehanizmi, pravo in predsodki vplivajo na družino in odnose v njej. Nelson ne živi v tradicionalni heteronormativni družini, je v zvezi s trans osebo.
Za avtorico in glavno junakinjo knjige je najpomembnejše ustvariti si družino in roditi otroka. Izkaže pa se, da njena popolnoma običajna potreba ni v skladu niti s tradicionalnimi heteroseksualnimi normami in modeli družine niti s postulati feminističnega lezbičnega kroga, ki mu pripada. Junakinja knjige tako začne težko pot, na kateri premaguje lastne predsodke in predsodke okolice. Njena pot nam govori o tem, kako močno lahko mnenje in sodbe okolice vplivajo na naše individualne odločitve.
Predstava je zasnovana na življenjski zgodbi Maggie Nelson in na posebej za ta namen izvedeni raziskavi, v kateri bodo sodelovali netipični, nenormativni pari in družine ter aktivistke_i, ki se za njihove pravice borijo v Sloveniji. Kako v Sloveniji takšni pari in družine živijo? Kako novi zakoni o partnerskih zvezah vplivajo na njihova življenja? Kakšne omejitve obstajajo v navidezni demokraciji in ob enakih pravicah za vse? In koga novi liberalizirani zakoni pravzaprav izključujejo? Kdo ostaja zunaj prava, kodeksov, ustave ali naprednih gibanj? Je strpnost, ki ne izključuje nikogar, mogoča? In končno, ali kaj takega, kot je norma, sploh obstaja? Slovenija v postkomunistični Evropi velja za zelo liberalno državo. Je morda Slovenija ta mitska dežela strpnosti, v kateri so naše intimne potrebe in želje mogoče in sprejete?
Argonavti / Argonauts (trailer)
Slovenija šteje
Režija: Sebastian Nübling
Premiera: 5. 4. 2024
Slovenija šteje je avtorski projekt priznanega nemškega režiserja Sebastiana Nüblinga, ki se v gledališču rad loteva manj uveljavljenih načinov dela. V Mladinsko prihaja skupaj z nebinarno_im glasbeno_im ustvarjalko_cem (they/them) Jackie Poloni. Izhodišče projekta so različni stereotipi in avtostereotipi o naši državi, tisto, kar drugi mislijo, da smo, in tisto, kar si o sebi mislimo same_i.
S sopostavljanjem različnih statističnih podatkov bomo poskušale_i takšna imaginarna prepričanja soočiti z realnim stanjem in prikazati analitično sliko naše družbe. Skupaj z igralkami_ci Mladinskega in gostjami_i bo slovensko-nemška ekipa umetnic_kov na osnovi raziskovanja med drugim poskušala odgovoriti na vprašanji, koliko Slovenija šteje in koga šteje, pa tudi, kje pravzaprav smo, ko vse skupaj seštejemo in odštejemo.
Bertolt Brecht
Sveta Ivana Klavniška
Režija: ErosAntEros
Koprodukcija: Gledališče Emilie Romagne ERT / Narodno gledališče, Slovensko mladinsko gledališče, TNL – Luksemburško narodno gledališče, Stalno gledališče v Bolzanu, ErosAntEros – POLIS Teatro Festival, v sodelovanju s Cankarjevim domom Ljubljana
Premiera: april 2024 (Bologna), november 2024 (Ljubljana)
Ekonomija, kapital, finančne špekulacije, izkoriščanje delavk_cev so vodilne teme Brechtove Svete Ivane Klavniške, napisane po velikem zlomu Newyorške borze leta 1929, ki je najprej v ZDA in nato v Evropi povzročil desetletno gospodarsko krizo, propadanje industrije, zapuščanje zemlje, brezposelnost, revščino – vse do začetka druge svetovne vojne.
Danes smo v nenehni krizi, proizvodna središča so se premaknila, velike delavske množice ne živijo več na privilegiranem Zahodu in lastnike je teže prepoznati, vendar se izkoriščanje živih bitij in virov ni končalo; nasprotno, prišlo je do novih sprememb – globalnega segrevanja, vojn, pandemij, energetske krize –, ki so vse posledice istega bolnega gospodarskega sistema.
Zaradi vsega tega je Sveta Ivana Klavniška še zmeraj sodobno besedilo, saj se ukvarja s temami, ki so nam blizu, in ponuja možnost, da jih s pomočjo dokumentarnih videoposnetkov povežemo v dialektičen odnos z našo sedanjostjo. In če so milijarderji znova prebrali Marxa, da bi kapitalizem rešili pred njim samim, me_i znova prebiramo Sveto Ivano Klavniško, da bi se ga osvobodile_i.
V uprizoritvi bomo Brechtove besede zaupale_i igralkam_cem, ki govorijo različne jezike, saj lahko v času globalizacije samo s skupnimi močmi dosežemo revolucijo, ki bo prihodnjim generacijam zagotovila, da bodo še živele na tem planetu. Glasbo za predstavo bo ustvarila kultna skupina Laibach, ki bo tudi v živo nastopila na odru.
Mlado Mladinsko
Umetnost vojne/umetnost miru
Režija: Ana Duša
Premiera: januar 2024
Druga generacija Mladega Mladinskega, programa za vključevanje mladih v gledališče in javni diskurz, raziskuje temo vojne in miru. V kaotičnem in vedno bolj nasilnem času, ko je umetnost (še vedno ali spet?) pomemben način artikulacije družbenega dogajanja in premisleka o njem, odpiramo gledališki prostor mladim na robu odraslosti, ki pri nastanku predstave sodelujejo s članicami_i igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča.
Izhodiščna spodbuda za nastajajočo predstavo je bil začetek rusko-ukrajinske vojne, ki se dogaja v času, ko liberalni del zahodne civilizacije svoje mlade vzgaja v zagrizene individualistke_e in pacifistke_e, hkrati pa z grozo opazuje, kako Evropo preplavlja val antihumanizma, pod katerim se uklanja država za državo. Ko se sprašujemo, kako je to mogoče, nam v oči pade majhna, a ne nepomembna podrobnost: več kot 2500 let stara vojaška razprava Umetnost vojne kitajskega stratega in filozofa Sunzija, ki jo še vedno obravnavajo v okviru vojaških in obramboslovnih študij, je hkrati priljubljeno čtivo za sodobne ekonomiste, direktorje, politike …
Kaj to pove o naravi zahodnih demokracij in njihovega humanizma? Je oboroženi spopad zgolj najbolj groba manifestacija sistema, ki ga tako ali tako živimo? V pripovedih ljudi, ki so preživeli vojno (svetovno, balkansko ali katero drugo), se tako znova in znova pojavljajo tudi zgodbe o tem, kako so posameznice_ki tvegale_i življenje za katero od pravic, ki se nam danes zdijo samoumevne: pravico do izobrazbe, pravico do umetnosti in pravico do imena.
Še nekaj izvrstnih ponovitev prejšnjih sezon, ki so še vedno na sporedu!
Nova pošta: 6
Režija: Žiga Divjak
Koprodukcija: Slovensko mladinsko gledališče in Maska Ljubljana
Premiera: 31. 3. 2018
Igrajo: Iztok Drabik Jug, Alja Kapun, Katarina Stegnar, Vito Weis, Gregor Zorc
19. 2. 2016 ravnateljico dijaškega doma Kranj nenapovedano obiščeta podžupan in vodja službe za zaščito Mestne občine Kranj.
Kako bomo to preprečili? Kako bomo to preprečili?
Preprečili kaj? To, da bi v dijaški dom prišli mladoletni prosilci za azil, ali to, da bi bili starši dijakov proti?
Nova pošta: Gejm
Režija: Žiga Divjak
Koprodukcija: Slovensko mladinsko gledališče in Maska Ljubljana
Besedilo je nastalo na podlagi pričevanj, zbranih v bazi podatkov Border Violence Monitoring Network.
Premiera: 10. 6. 2020
Igrajo: Primož Bezjak, Sara Dirnbek, Maruša Oblak idr.
Ljudje, ki so prepešačili pol sveta, da bi pobegnili pred vojnami, preganjanjem, nasiljem in uničujočo revščino, zadnjih dobrih sto kilometrov poti, ki jih v Bosni in Hercegovini še loči do njihovega cilja v Evropski uniji, imenujejo gejm (iz the game – igra).
Gejm nima pravil, zakoni ne veljajo, policijska pooblastila so neomejena, nasilje vse brutalnejše, nevarnosti vse večje, možnosti pa vse manjše in poti čedalje bolj oddaljene … Številni poskušajo večkrat, tudi dvajset-, tridesetkrat: enkrat jim mora uspeti. Za marsikoga se gejm konča usodno. Na naših mejah je po dostopnih podatkih življenje do zdaj izgubilo okoli dvajset ljudi. Avtorski projekt Gejm preizprašuje vlogo in odgovornost Slovenije in njene mejne politike za življenje in usodo ljudi na begu.
Nova pošta: GEJM / The Game
Elfriede Jelinek: Ljubimki
Režija: Nina Ramšak Marković
Po prevodu Slava Šerca priredil Milan Ramšak Marković
Premiera: 11. 2. 2023
Igrajo: Primož Bezjak, Daša Doberšek, Boris Kos idr.
Roman Ljubimki avstrijske nobelovke Elfriede Jelinek v središče postavlja mladi ženski, Paulo in Brigitte. Obe sanjata o tem, da bi izboljšali svoj socialni položaj, edino pot za to pa vidita v ljubezni z moškim. Avtorica se vsebinsko sicer navezuje na »ženske romane«, vendar se vseskozi spopada z družbenimi normami in tako v jeziku kakor v načinu naracije z duhovito ironijo ustvari premišljeno distanco.
Nina Ramšak Marković s sodelavkami_ci se je osredotočila na idejo romantične ljubezni kot enega izmed ključnih pogojev za reprodukcijo sveta, v katerem živimo. In na nasilje – tako tisto telesno, intimno, kakor tudi ono strukturno, družbeno –, ki se ne razkrije kot nekaj, kar bi v idealni meščanski družbi lahko odpravile_i kot napako, temveč kot nujna druga stran romantične ljubezni. Kot v naši buržoazni družbenosti njena vedno navzoča značilnost, kot njena senca.
Ljubimki / Women as lovers (trailer)
Simona Semenič: žbam!
Režija: Vito Taufer
Premiera: 16. 12. 2022
Igrajo: Dario Varga, Jurij Drevenšek, Ivan Godnič idr.
Vito Taufer je na oder postavil novo besedilo Simone Semenič žbam!. Avtorica se je v njem posvetila petim ženskam različnih profilov in različnih družinskih okolij, ki kot ljubiteljice pripravljajo avtorsko uprizoritev s poetičnim, dasi nekoliko skrivnostnim naslovom dívčí válka. Spolno preobrnjena zasedba in igra v igri sta v uprizoritvi, v katere središču so preizpraševanje spolnih vlog, seksizem in trenja med spoloma, poskrbeli za dodatno pomensko plast, pa tudi podprli na trenutke tesnoben preplet komike in groze. In kaj je dívčí valka? To je ‘zgodba iz osmega stoletja’ o tem, ‘da dekleta iz lipovega lesa namesto žlic in šefel rezljajo kopja in loke, s katerimi jih potem pobijejo / brez milosti / samo žbam’. Jih? Koga?
žbam! (trailer)
Simona Semenič: še ni naslova
Režija: Tomi Janežič
Izhodišče za ustvarjalni proces je mit Don Juana.
Dodatno besedilo so prispevali ustvarjalci predstave.
Premiera: 6. 10. 2018
Igrajo: Neda R. Bric, Daša Doberšek, Tomi Janežič
Don Juan je eden tistih literarnih likov, ki so doživeli največ obdelav. Za izhodišče si ga je vzel tudi Tomi Janežič z ekipo, ki se mu je raziskovalno in laboratorijsko približevala vso prejšnjo sezono. Vzporedno s tem je nastajalo novo dramsko besedilo Simone Semenič z naslovom še ni naslova. Avtorica se je Don Juanu, ki tokrat nosi kleno slovensko ime Janez, približala z vidika njegovih »zapeljank« in posledic njegovih dejanj – ki se vsa zlijejo v celoto v enem samem hipu, enem samem utripu srca. V trenutku, ki je potreben, da telo, ki zdrsne z ležišča, trešči na trda tla. Besedilo se je, kot se je izkazalo, izvrstno povezalo z gradivom, nastalim na vajah, in Janežič ga je subtilno združil v bogato, razplasteno celoto, ki dodaja še en pogled na brezštevilne različice Don Juana in donjuanizma, predvsem pa spregovori o naših radostih, upanjih, strahovih in stiskah. Tukaj in zdaj.
