Pregled literature je pogosto prvi korak pri pisanju kateregakoli zaključnega dela, raziskovalne ali seminarske naloge: diplomska in magistrska naloga ter doktorska disertacija brez tega ne gre. Gre za povzetek ključnih raziskav na vašem področju, hkrati pa izpostavi vrzeli v znanju. Ker je običajno zelo obsežen in morda sploh ne veste, kje se ga lotiti, lahko sledite spodnjim petim korakom.
Jasno definirajte vrsto pregleda literature
Pregled literature je lahko sistematičen ali narativen. Narativni pregled je način, ki bi ga intuitivno izbrala večina ljudi: začnete z nekaj ključnimi besedami, nato pa svoje iskanje širite z branjem referenc v pomembnih člankih. Ključne besede lahko sproti spreminjate in precej svobodno odločate, katere članke boste vključili. Druga možnost je sistematični pregled. Kot že ime pove, ima ta pristop bolj strogo strukturo, in sicer z jasno določenimi iskalnimi izrazi ter kriteriji za vključitev ali izključitev člankov.
Tako najprej najdete vse potencialno relevantne raziskave, nato pa jih z natančnimi kriteriji zožite na tiste, ki jih boste analizirali. Katera oblika je primerna, je odvisno od vaše teme in raziskovalnega vprašanja, zato se o tem posvetujte z mentorjem.
Poskrbite za dobro organizacijo
Glavni izziv pri pregledu literature je obvladovanje ogromne količine člankov, ki jih boste prebrali. Pri tem velja pravilo: zapišite si vse. Nikoli se ne boste natančno spomnili, kaj ste prebrali ali kje ste to našli. Med pregledom literature je precej običajno, da imate odprtih milijon zavihkov v brskalniku. Običajno gre za članke, ki jih nameravate nekoč prebrati, a v resnici najverjetneje nikoli ne pridete do njih. Ikone zavihkov kmalu postanejo tako majhne, da niti odprt članek ni zagotovilo, da ga boste kadarkoli spet našli. Zato je zelo pomembno, da zgodaj izberete sistem za beleženje zapiskov. Ena možnost je preglednica, ki vsebuje:
- naslov članka
- prvega avtorja
- leto objave
- ključne besede (pomaga pri iskanju relevantnih delov)
- glavne opombe o članku
V preglednici si zabeležite tudi, katere članke ste že prebrali. Seveda si ljudje zapiske organizirajo na različne načine, zato morda preglednica ne bo najboljša rešitev za vas. Poiščite sistem, ki vam ustreza, in ga nato dosledno uporabljajte. Pomembno je tudi, da že na začetku izberete program za upravljanje referenc (na primer EndNote ali Mendeley). Tako lahko članke sproti dodajate v bazo in si ustvarjate natančno bibliografijo. Ko boste pisali pregled literature, boste lahko citate enostavno uvozili in seznam literature ustvarili skoraj samodejno.
S pisanjem začnite v pravem trenutku
Seveda s pisanjem ne morete začeti takoj. Najprej morate prebrati dovolj literature, da jo lahko sploh analizirate. Težko pa jse je odločiti, kdaj nehati brati in začeti pisati. Odločitev je precej osebna. Nekateri začnejo s pisanjem takoj, ko pridobijo dober pregled nad manjšim podpodročjem. Pregled literature namreč lahko razdelite na ključne razdelke in za vsakega posebej napišete osnutek. Tako veliko nalogo razdelite na manjše korake, ki se zdijo bolj obvladljivi.
Pisanje vam tudi hitro pokaže, kje manjkajo reference za podporo vašim trditvam. Tako nastane naraven krog: več branja → več pisanja → še več branja. Začnite pisati tisti del, v katerem se počutite najbolj samozavestno. Ni nujno, da začnete na začetku. Tudi mentorju običajno lahko nalogo pošiljate po delih, da dobijo občutek za vaš način pisanja. Njihove povratne informacije bodo pomagale sproti izboljšati vaš pregled literature.
Redno posodabljajte literaturo
Znanstvena literatura se nenehno posodablja. To pomeni, da enkratno iskanje člankov ni dovolj. Že čez šest mesecev bodo morda objavljene nove pomembne raziskave. Zato redno preverjajte novosti na svojem področju. Nastavite lahko opozorila za ključne besede, da ne boste zamudili pomembnih člankov. Če na vašem področju obstaja nekaj vodilnih raziskovalcev, jih spremljajte tudi na družbenih omrežjih, kjer pogosto delijo svoje nove objave. Sprejmite tudi dejstvo, da boste pri prvem iskanju gotovo kakšen članek spregledali – to je normalen del procesa.
Zaupajte vase
Povzemanje in občasno celo kritiziranje dela uveljavljenih raziskovalcev je lahko neprijetno. Počutite se lahko, kot da niste kos nalogi in so vsi okrog vas pametnejši. Vendar boste med pisanjem pregleda literature vedno bolje razumeli področje in boste lahko kritično ocenili pretekle raziskave. S podobnimi občutki se sooča skoraj vsak študent in mlad raziskovalec, zato se pogovarjajte med sabo. Poleg tega glejte tudi na pozitivno plat: ko bo pregled literature končan, bo samozavest višja in pomemben del raziskovanja opravljen.
Novinar
