Od pandemije covid-19 je delo od doma postalo nekaj normalnega, a vendar ne samoumevnega. Med argumenti za delo od doma pogosto slišimo tudi manjši ogljični vtis in vpliv na okolje. Zdi se logično, saj odpadejo vse emisije, povezane s prevozom na delo. A kot kažejo raziskave, vse skupaj ni tako preprosto. Čeprav smo v času pandemije res močno zmanjšali emisije, to še zdaleč ne gre pripisati le delu iz domače pisarne. Preberite si, če je delo od doma res okolju prijaznejša oblika dela.
Raziskave kažejo vsaj potencial
Raziskava Univerze Cornell in podjetja Microsoft iz leta 2023 je pokazala, da lahko zaposleni, ki delajo izključno na daljavo, zmanjšajo svoj delovni ogljični odtis za do 54 odstotkov v primerjavi z zaposlenimi v pisarnah. Vendar je ta zmanjšanje močno odvisno od življenjskega sloga, lokacije in oskrbe doma z energijo. Hibridni delavci glede na ureditev zmanjšajo svoj odtis za 11 do 29 odstotkov. Če delate od doma le en dan na teden, se koristi skoraj izgubijo, saj jih izravnajo dodatne poti izven službe in poraba energije doma. Poleg tega se pojavlja nov dejavnik: orodja umetne inteligence so postala del večine delovnih okolij na daljavo in prinašajo svoj okoljski vpliv, ki ga je treba upoštevati.
Tehnologija ima majhen vpliv
Presenetljiva ugotovitev raziskave je, da informacijsko-komunikacijska tehnologija, kot so prenosniki, routerji in videoklici, prispeva zanemarljiv delež k skupnemu ogljičnemu odtisu. Dosti večjo vlogo igrajo prevozi na delo in energija, ki jo porabijo poslovne stavbe. Ključni dejavniki za okoljski vpliv dela od doma so: kako se gibate in potujete v prostem času, ali vaš dom uporablja čisto energijo in ali podjetje zmanjša pisarniške prostore, ko zaposleni redno delajo od doma.
Ključna je učinkovita raba prostorov
Deljenje pisarn je pogosto spregledan dejavnik. Hibridni zaposleni, ki si delijo delovne mize v popolnoma zasedenih stavbah, lahko zmanjšajo s pisarnami povezane emisije do 28 odstotkov. Podjetja, ki ohranjajo prazne pisarne za zaposlene na daljavo, dejansko podvajajo svoj okoljski odtis.
Pri prevozu na delo šteje lokacija
Lokacija zaposlenih ostaja ključni dejavnik. Mestni delavci, ki lahko kolesarijo ali uporabljajo javni prevoz, pogosto dosežejo boljše rezultate kot delo od doma ali v oddaljenih pisarnah. Po drugi strani lahko delavci v predmestjih ali na podeželju z uporabo osebnih vozil na fosilna goriva hitro izničijo prihranke energije doma. Električna vozila lahko to spremenijo, vendar le, če je električno omrežje dovolj razogljičeno. Delavec, ki polni električni avtomobil na območju z energijo iz premoga, ne bo dosegel enakega učinka kot nekdo v regiji z obnovljivimi viri.
Svoj vpliv doda umetna inteligenca
Umetna inteligenca prinaša dodatne emisije in postaja vse bolj običajna predvsem pri delu na daljavo. Vsaka poizvedba, ki jo pošljete umetni inteligenci, bodisi za povzetek sestanka, osnutek e-pošte ali iskanje informacij, porablja energijo v podatkovnem centru. Stalno aktivni AI-agentni sistemi, ki neprestano spremljajo e-pošto ali projekte, porabijo bistveno več energije kot občasna uporaba. Slika učinkovitosti umetne inteligence je mešana, vendar se izboljšuje z napredkom čipov, podatkovnih centrov in optimizacijo uporabe. Google je poročal o 33-kratnem zmanjšanju porabe energije na povprečno poizvedbo v enem letu. Kljub temu zgodovina kaže, da izboljšave učinkovitosti pogosto izniči povečana uporaba. Svetovni gospodarski forum je septembra 2025 opozoril, da bi lahko brez premišljenega načrtovanja skriti ogljični odtis digitalnega sodelovanja hitro narasel in izničil koristi zmanjšanega prevoza. Na primer, enourni videoklic v visoki ločljivosti lahko povzroči med 150 in 1000 gramov CO₂, odvisno od vira energije podatkovnega centra. Preklop na nižjo ločljivost ali izklop kamere pri večjih sestankih lahko ta vpliv bistveno zmanjša.
Ljudje poročajo o trajnostnih navadah doma
Anketa iz leta 2025 je pokazala, da 62,3 odstotka Američanov meni, da ima delo na daljavo pozitiven vpliv na okolje. 95 odstotkov ljudi, ki delajo od doma, poroča, da se vedejo bolj trajnostno, ne da bi se posebej trudili. Doma na primer uporabljajo skodelice za večkratno uporabo, redkeje tiskajo dokumente in pogosteje kuhajo doma. Takšne spremembe vedenja so resnične, čeprav jih je težje kvantificirati kot vpliv zmanjšanih prevozov.
Tako v domači pisarni poskrbite za okolje
Največji vpliv imate posamezniki v domači pisarni. Vir energije vašega doma je ključnega pomena. Tisti, ki uporabljajo sončne celice, toplotne črpalke ali zelene tarife, izkoristijo največ okoljskih prednosti dela od doma. Po drugi strani lahko ogrevanje na plin ali neučinkovito hlajenje te koristi bistveno zmanjša. Pomembni so tudi vzorci mobilnosti izven dela. Če zaradi fleksibilnosti dela opravite več poti z avtom ali se preselite dlje od mest, lahko izničite prihranke. Dostopnost kolesa in javnega prevoza ostaja ključna. Uporabo umetne inteligence omejite na primere, kjer je ta res potrebna. Stalno aktivne sisteme izklopite, kadar niso nujni, in preverite, ali platforme razkrivajo vire energije.
Tako za okolje poskrbi delodajalec
Podjetja imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju trajnostnosti dela na daljavo. Okoljske koristi niso samodejne, temveč zahtevajo aktivne odločitve. Organizacije bi morale v svoje izračune vključiti tudi emisije zaposlenih na daljavo, saj te vsekakor niso enake nič. Predvsem je smiselno zmanjšati ali prilagoditi pisarniške prostore, uvesti deljenje delovnih mest, spodbujati javni prevoz ter optimizirati uporabo umetne inteligence in videokonferenc. Pomembno je tudi izbirati digitalne platforme, ki uporabljajo obnovljive vire energije. Še več majhnih dejanj in idej, ki prispevajo k trajnosti na delovnem mestu, vas čaka v posnetku – v pisarno jih lahko uvedete že danes.
Novinar
