3 veje oblasti v Sloveniji: Kaj so in kaj narekujejo?

Slovenski parlament je del 3 vej oblasti
Slovenski parlament je del 3 vej oblasti Foto: on dz

Skoraj vsak državljan zna zrecitirati, da se oblast v Sloveniji deli na zakonodajno, izvršilno in sodno. Pri mnogih pa se poznavanje tega zelo pomembnega instituta s tem konča. Kateri organi sestavljajo posamezno vejo, kam spada ustavno sodišče in kaj pravzaprav pomeni načelo delitve oblasti, so vprašanja, ki lahko posameznika hitro zmedejo.

Delitev oblasti

Delitev oblasti je nasprotje absolutne oblasti, ki je skoncentrirana v rokah ene osebe ali organa. V zgodovini je nešteto primerov, ko je absolutna oblast vodila v zlorabo državne oblasti na račun pravic in svoboščin posameznika.

Da bi preprečili zlorabo, je oblast oz. izvrševanje oblasti porazdeljeno med več organov ali oseb, ki se med seboj nadzorujejo, ustavljajo in omejujejo. Ta sistem razmerij med organi imenujemo sistem zavor in ravnovesij (checks and balances).

»Čista« delitev oblasti, pri kateri bi bili organi med seboj popolnoma organizacijsko in funkcionalno ločeni, je težko dosegljiva in nepraktična. Zato govorimo o relativni delitvi, saj so organi med seboj načeloma neodvisni in noben ne sme prevladati nad drugim, vendar morajo za učinkovito delovanje države med seboj sodelovati. S tem imajo možnost do neke mere vplivati na delovanje in oblikovanje drugih organov.

Zasedanje vlade RS
Foto: on Gov.si

Zakonodajna oblast

Zakonodajna oblast se kaže v pravici do izdajanja zakonov (in drugih pravnih aktov). V Republiki Sloveniji jo ima parlament, ki je dvodomen in se deli na Državni zbor (spodnji dom) in Državni svet (zgornji dom).

Državni zbor

V Državnem zboru deluje 88 poslancev in 2 predstavnika italijanske in madžarske narodne skupnosti, ki jih volivci izvolijo neposredno na volitvah. DZ sprejema spremembe ustave, zakone in druge odločitve (resolucije, deklaracije, državni proračun) ter ratificira mednarodne pogodbe.

Poslanci v Državnem zboru izvolijo predsednika vlade in ministre, na predlog sodnega sveta volijo sodnike splošnih in specializiranih sodišč, na predlog predsednika republike pa sodnike Ustavnega sodišča, guvernerja Banke Slovenije in varuha človekovih pravic.

Državni svet

Ima 40 članov, ki zastopajo socialne, gospodarske, poklicne in lokalne interese. Državnih svetnikov ne volimo vsi državljani, temveč le posamezniki iz določenih interesnih skupin (delodajalci, delojemalci, kmetje…).

Državni svet sam po sebi nima zakonodajne oblasti, vendar sme Državnemu zboru predlagati sprejem zakona (inciativna funkcija). Prav tako lahko zahteva, da Državni zbor pred razglasitvijo kakega zakona o njem še enkrat odloča (suspenzivna funkcija). To imenujemo suspenzivni veto, ki ima za posledico, da se mora zakon v Državnem zboru sprejeti z absolutno večino. Vloga Državnega sveta se kaže tudi v svetovalni funkciji.

Slovenski parlament je del 3 vej oblasti
Slovenski parlament je del 3 vej oblasti Foto: on dz

Izvršilna oblast

Izvršilna oblast skrbi za redno upravljanje države in njenih organov ter izvajanje zakonov. Tipična predstavnika izvršilne oblasti sta šef države (predsednik ali monarh) in vlada. Pod izvršilno vejo na državnem nivoju v Sloveniji štejemo še državno upravo in državno tožilstvo. Na lokalni ravni predstavlja izvršilno oblast župan z občinsko upravo.

Najvišji predstavnik izvršilne veje oblasti pri nas je formalno predsednik republike. Ker pa smo parlamentarna republika, je njegova vloga le simbolična, zato se bomo osredotočili predvsem na vlado. V državah, kjer velja predsedniški ali polpredsedniški sistem, je vloga predsednika v kontekstu izvršilne oblasti bistveno večja. Na razliko kaže prevečkrat spregledana terminološka razlika med predsednikom republike in predsednikom države. Joe Biden je predsednik države, medtem ko je Nataša Pirc Musar predsednica republike.

Vlada

Sestavljajo jo predsednik vlade in ministri. Vlada usmerja in usklajuje izvajanje politike države ter pri tem sledi določilom ustave, zakonom in drugim splošnim aktom Državnega zbora. Sprejema pravne, politične, gospodarske, finančne, organizacijske ter druge ukrepe, potrebne za zagotovitev razvoja države in za urejenost razmer na vseh področjih, za katera je Republika Slovenija pristojna.

Vlado vodi predsednik vlade, ki ga (najpogosteje po volitvah) izvoli Državni zbor na predlog predsednika republike. Novoizvoljeni predsednik vlade nato Državnemu zboru predlaga kandidate za ministre, ki jih mora le-ta potrditi. V tem se jasno vidi sodelovanje med zakonodajno in izvršilno vejo oblasti.

Jasno je, da je obstoj vlade ali ministra odvisen od podpore v Državnem zboru. Sistem zavor in ravnovesij se kaže v institutu interpelacije ali nezaupnice. Državni zbor lahko z zadostno podporo poslancev (46 poslancev) vladi izreče nezaupnico, pri čemer so razrešeni tako predsednik vlade kot tudi vsi ministri. Ker pa gre po naši ustavi za konstruktivno nezaupnico, mora Državni zbor hkrati izvoliti novega predsednika vlade. Možno je razrešiti tudi posameznega ministra, kar imenujemo interpelacija.

Državni zbor lahko vloži obtožbo zoper predsednika vlade in ministre tudi pred ustavnim sodiščem. Do tega bi prišlo, če bi vlada huje kršila zakone ali ustavo, pri čemer bi o utemeljenosti obtožbe odločali ustavni sodniki. Ustavno sodišče bi lahko v takem primeru z dvotretjinsko večino glasov vseh ustavnih sodnikov vladi odvzelo funkcijo. Podoben postopek obstaja tudi za razrešitev predsednika republike. Institut bolje poznamo pod tujko impeachment.

Nataša Pirc Musar, predsednica Republike Slovenije
Nataša Pirc Musar, predsednica Republike Slovenije l Foto: Mateja Jordović Potočnik

Sodna veja

Sodno vejo oblasti opravljajo sodišča, izvajajo pa sodniki. Z izvršilno vejo je povezana preko sodne uprave, z zakonodajno pa zaradi postopka izvolitve sodnika.

Med osnovne naloge sodnega sistema sodi odločanje o pravicah in dolžnostih državljanov v primeru sporov ter odločanje v obtožbah zoper njih (na odločitev sodišča se je s pravnimi sredstvi mogoče pritožiti na višje sodišče, zaradi t.i. instančnosti sodišč). Sodišča delimo na splošna (okrajna, okrožna, višja in vrhovno) ter specializirana (delovno, socialno in upravno). Ustavno sodišče ni del sodne veje, temveč je poseben sui generis organ, ki »lebdi« nad vsemi tremi vejami oblasti.

Postopek izvolitve sodnika je zanimiv prav z vidika, ker se tako ali drugače prepletajo vse tri veje oblasti. Sodni svet, ki ima 11 članov (6 jih imenujejo sodniki, 5 pa predsednik republike), predlaga kandidata Državnemu zboru, ki ga mora potrditi.

Court of Law and Justice Trial Session: Imparcial Honorable Judge Pronouncing Sentence, striking Gavel. Focus on Mallet, Hammer. Cinematic Shot of Dramatic Not Guilty Verdict. Close-up Shot.
Foto: gorodenkoff iz iStock
VIRgov.si
Prejšnji članekTežava pri študentskem delu, ki je trn v peti delodajalcem
Naslednji članekJe to popolni urbani telefon?

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.