Ali covid-19 razlikuje med spoloma?

Novi koronavirus ima izrazito različne rezultate pri moških in ženskah in ne govorimo samo o njihovem zdravju. Virus sicer ne diskriminira, ko izbira svoje žrtve, zakaj ima torej spol tako močan učinek?

Še britanska kraljeva družina ni mogla pobegniti pred virusom, da ne omenjamo slavnih igralcev, kot je Tom Hanks. Virus ni sposoben aktivne diskriminacije, a kljub temu zelo različno vpliva na moške in ženske.

Virus prizadene več moških kot žensk

Največja razlika se pojavi pri deležu umrlih. V ZDA je dvakrat več moških umrlo zaradi koronavirusa. V zahodni Evropi je 69 % umrlih moških. Podoben vzorec se je oblikoval tudi na Kitajskem.

Moški beži pred virusom.

Za zdaj še ne vemo, zakaj spol igra tako pomembno vlogo. Obstaja pa nekaj teorij. Ena na primer pravi, da imajo ženske močnejši imunski sistem. Ker imamo ženske dva kromosoma X, je odziv imunskega sistema na koronavirus okrepljen.

Druga teorija pravi, da je vse odvisno od življenjskih odločitev. Med spoloma namreč obstajajo vedenjske razlike. Največja razlika se kaže v kajenju, ki močno vpliva na razvoj pljučnih in srčnih bolezni. Na Kitajskem na primer kadi kar polovica moškega prebivalstva, medtem ko je številka pri ženskah zelo nizka, saj kadi le 5 % žensk.

Umivanje rok

Trenutno nimamo dovolj dokazov, da bi lahko zatrdno rekli, kaj igra večjo vlogo, biologija ali vedenje. Vseeno pa obstajajo drugačni dokazi, ki razlagajo, zakaj virus drugače vpliva na moške kot na ženske.

Razlike v ekonomskem položaju

Pandemija je močno prizadela gospodarstvo in običajno so moški pri tem bolj prizadeti kot pa ženske. Moški so namreč pogosteje zaposleni v industrijah, ki so tesno povezane z ekonomskimi tokovi. Ženske pa bolj pogosto delajo v zdravstvu in izobraževanju.

V trenutni krizi je vse odvisno od tega, ali svoje delo lahko opravljaš od doma. In pri tem so moški v prednosti. Še vedno obstaja tudi plačilna razlika med spoloma, saj so ženske za isto delo plačane manj.

Razlike v plačilu rastejo.

Pandemija je s seboj prinesla številne posledice in neenakosti. Ženske na primer nimajo več dostopa do kontracepcije in splavov, povišal se je delež nasilja nad njimi. V najslabšem položaju so ženske iz manjšin, ki so že tako deležne predsodkov.

Virus sicer ne diskriminira, vendar niso vsi prebivalci družbe v enako tveganem položaju. Pripadniki manjšin so najbolj izpostavljeni, prav tako tisti z obstoječimi zdravstvenimi težavami. Nehajmo se torej slepiti in sprejmimo dejstvo, da je naš svet poln neenakosti in je že skrajni čas, da nekaj ukrenemo glede tega.

Urednica revije Študent

VIRBBC
Prejšnji članekBrezplačen ogled filma Žejni svet režiserja in fotografa Yanna Arthus-Bertranda
Naslednji članekMenstrualna skodelica: pogosta vprašanja

Urednica revije Študent

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.