Boljše prekarno delo kot nobeno delo?

Prvi maj

Prvi maj se je začel praznovati kot mednarodni praznik dela v spomin na žrtve delavskih protestov v Čikagu leta 1886. Danes se v uredništvu ob prazniku dela sprašujemo, kajsploh še praznujemo? Generacije naših staršev se v večini bojijo, kaj jih čaka, ko se bodo upokojili. Delajo že več kot 20, 30 let, pa nimajo zagotovljene udobne starosti. Kaj pa mi, mladi? Ali o tem sploh kaj razmišljamo ali se prebijamo iz dneva v dan in iz leta v leto?

Stanje na trgu dela

Trg dela je vse bolj fleksibilen, vse manj je zaposlitev za nedoločen čas, pa tudi te ne predstavljajo več takšne varnosti kot v preteklosti. Mladi so pogosto tako primorani prijeti za delo, ki ni v skladu z njihovo izobrazbo in jim ne nudi nobene socialne varnosti na dolgi rok. Prav tako je študentsko delo s strani podjetij precej izkoriščano, študentje namreč pogosto opravljajo delo, za katerega bi morali biti redno zaposleni in ne gre več za občasno delo, s katerim bi študent lažje prišel skozi mesec oziroma varčeval za študentske zabave, potovanja itd.

Prekariat

Vse več je govora o prekariatu, kaj to sploh je? Država in pristojno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ga opredeljuje precej ozko in sicer pod prekarno delo uvršča samostojno podjetništvo (s.p.) in tipe pogodb, kot sto avtorska in podjemna pogodba. Slovenija se med državami EU po podatkih Eurostata uvršča med sam vrh prebivalcev, ki spadajo v prekarno delo.

Sporno pri tem je, da pod prekarno delo ni uvrščeno tudi delo za skrajšan delovni čas, delo za določen čas, ki je vse bolj pogosto in agencijsko delo.  Z delodajalce so prekarne oblike cenejše, ker so manj obremenjene s prispevki za socialno varnost. Takšne oblike dela mladim, pa tudi starejšim, prinašajo nizko socialno varnost, manj pravic in izhodišč za pogajanja o višini dohodka, manj imajo možnosti za izobraževanja in napredovanja na delovnem mestu ter nadzora nad delovnim in prostim časom, ta meja je že postala precej zabrisana. V vedno več poklicih se pričakuje konstantno prisotnost (e-maili, telefoni), kar na delavca ne vpliva dobro, saj je tako vseskozi vpet v službo oziroma delo.

V Sloveniji se intenzivno s situacijo mladih na trgu dela ukvarja Sindikat mladi plus, na katerega se lahko obrnete, če se znajdete v dilemi ali neugodni situaciji glede dela.

Danes je pravi dan, da mladi pri sebi razmislimo, kaj si želimo v prihodnosti in kaj smo za to pripravljeni narediti.

Prejšnji članekVN Azerbajdžana: Mercedes do rekordnega 4. zaporednega 1. in 2. mesta
Naslednji članekAli pravilno uporabljaš kondome?

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.