COP31: Na ulicah Antalye zahtevajo več od podnebnih obljub

People with placards and posters on a global strike for climate change.
Foto: Halfpoint iz iStock

Po poročanju Le Monda je v soboto, 14. novembra, v Antalyi ob podnebni konferenci COP31 protestiralo skoraj 10.000 ljudi. Med njimi so bile lokalne skupine, ki nasprotujejo rudnikom, jezovom in drugim okoljskim posegom.

Kaj je COP31 in o čem se države pogajajo?

COP31 je 31. konferenca pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja. V Antalyi poteka od 9. do 20. novembra. Na teh vsakoletnih srečanjih se države dogovarjajo o skupnem odzivu na podnebne spremembe; na konferenci leta 2015 je bil sprejet tudi Pariški sporazum.

Letošnja pogajanja med drugim obravnavajo zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, prilagajanje podnebnim posledicam in financiranje ukrepov v državah v razvoju. Prilagajanje pomeni pripravo na posledice, kot so suše in poplave, zmanjševanje izpustov pa omejevanje njihovega nadaljnjega stopnjevanja. Na dnevnem redu je tudi pravičen prehod za delavce in skupnosti, ki jih spreminjanje energetike in gospodarstva neposredno zadeva.

Cropped shot of an unidentifiable woman's hand clenching flowers in a fist in studio
Foto: PeopleImages iz iStock

UNFCCC letošnjo konferenco predstavlja predvsem kot korak k izvajanju podnebnih rešitev. Ob uradnih pogajanjih poteka še ločen program, v katerem podjetja, mesta in civilna družba predstavljajo rešitve za energetiko, promet, prehrano in odpornost mest. Zato COP hkrati pomeni meddržavna pogajanja in širše srečevanje akterjev, ki naj bi dogovore pomagali uresničiti.

Podnebna konferenca v senci lokalnih sporov

Med protestniki je bila tudi Ayse, ki se s sosednjimi vasmi v okolici Eskişehirja upira načrtovanemu pridobivanju zlata in bakra. Le Monde izpostavlja protest proti širitvi premogovne elektrarne Afşin-Elbistan. Projekt podpira turško ministrstvo za okolje in podnebne spremembe, katerega vodja hkrati predseduje COP31. Pričevanja protestnikov kažejo, kako takšna nasprotja poglabljajo nezaupanje v oblast in njene okoljske obljube.

ZN opozarjajo na zavlačevanje

Medtem se pritisk stopnjuje tudi za pogajalskimi mizami. Deutsche Welle poroča, da je izvršni sekretar podnebne konvencije ZN Simon Stiell pred drugim tednom konference države pozval, naj najtežja vprašanja obravnavajo takoj in se izognejo taktičnemu zavlačevanju. Poudaril je, da skupnega uspeha ne bo brez kompromisov vseh strani.

DW opozarja tudi na pritisk velikih proizvajalk fosilnih goriv proti strožjim ciljem za opuščanje nafte in plina. Vojne, inflacija in zadolženost medtem podnebne ukrepe potiskajo nižje med politične prednostne naloge. Turčija si po poročanju DW prizadeva za dogovor o večji elektrifikaciji. Nekatere okoljske organizacije pa opozarjajo, da predlog ne spodbuja dovolj uporabe elektrike iz obnovljivih virov. Pri razpravi zato ostaja pomembno tudi vprašanje, od kod bo elektrika prihajala. DW med temami konference navaja tudi financiranje, zmanjševanje izpustov metana in drugih močnih onesnaževal ter prehransko varnost.

Set of flags fluttering in the wind
Foto: hxdbzxy iz iStock

Na ulicah tudi zahteve po človekovih pravicah

Protesti so povezali okoljske zahteve s človekovimi pravicami. DW poroča, da so turške oblasti shod dovolile, čeprav v državi velika javna zbiranja pogosto prepovedujejo. Ob uradni konferenci poteka še vzporedni ljudski podnebni vrh, ki vključuje več sto domačih in mednarodnih civilnodružbenih skupin.

Zaupanje se gradi tudi zunaj konferenčne dvorane

Antalyjski protest odpira vprašanje, po čem naj sploh presojamo uspeh podnebne konference. Po dogovoru, ki ga lahko sprejme dovolj držav, ali po spremembah, ki jih bodo opazili ljudje v svojem okolju? Oboje bi moralo biti povezano. Diplomatski kompromis potrebuje pot do konkretnih odločitev, sicer je težko pričakovati, da bo povrnil zaupanje. Od ene konference bi bilo nerealno pričakovati rešitev vseh lokalnih okoljskih sporov. Smiselno pa je zahtevati, da lahko prizadeti prebivalci odločevalcem postavijo neprijetna vprašanja in dobijo preverljive odgovore. Kaj se bo spremenilo, kdo bo spremembo izvedel in kako bomo vedeli, ali je obljubo izpolnil?

A rear view of people with placards and posters on global strike for climate change.
Foto: Halfpoint iz iStock

Ob vseh obljubah o zeleni prihodnosti je pomembno tudi, kdo bo od nje imel korist. Če podjetja dobijo nove posle, ljudje ob rudnikih in elektrarnah pa se še naprej borijo za čisto vodo in svojo zemljo, se zanje ni spremenilo prav veliko. Tudi elektrifikacija bo težko pravična, če bodo o njej odločali predvsem tisti, ki bodo z njo zaslužili. Ljudje, ki bodo živeli s posledicami teh projektov, bi morali imeti besedo že pri njihovem načrtovanju, še preden jim ostane samo možnost, da gredo na ulico.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.