
Koliko ljudi prizna nezvestobo
Lindsay Labrecque in Mark Whisman sta v raziskavi, objavljeni leta 2017 v reviji Journal of Family Psychology, analizirala ameriško raziskavo General Social Survey za obdobje 2000–2016. Leta 2016 je 16,3 odstotka odraslih, ki so bili kdaj poročeni, poročalo, da so med zakonom že imeli spolni odnos z drugo osebo. To je približno vsak šesti. Letna razširjenost je bila okoli treh odstotkov.
Ti številki odgovarjata na različni vprašanji: prva zajema izkušnjo kadarkoli med zakonom, druga v zadnjem letu. Poleg tega gre za starejše ameriške podatke o spolni nezvestobi, zato jih ne moremo predstavljati kot današnji delež afer med slovenskimi študenti. Prav tako ne zajemajo vseh oblik čustvene nezvestobe.

Težave se lahko začnejo pred afero
Zamisel, da po določenem številu let zveze nastopi čas za afero, je privlačna predvsem zato, ker ponuja preprost urnik. Raziskava Olge Stavrove, Tile Pronk in Jaapa Denissna, objavljena leta 2023 v reviji Psychological Science, pa pokaže nekaj uporabnejšega: kako so se odnosi spreminjali pred nezvestobo.
Avtorji so uporabili nemške podatke, zbrane med letoma 2008 in 2020, in analizirali približno tisoč prijavljenih dogodkov nezvestobe. Že pred njimi so zaznali postopno upadanje zadovoljstva v odnosu in naraščanje konfliktov. Spremembe so se pokazale tako pri ljudeh, ki so varali, kot pri tistih, ki so bili prevarani. To nakazuje, da je pri razumevanju začetka afere lahko pomembno tudi dogajanje pred njo. Raziskava pa ne določa leta zveze, v katerem se bo zgodila, in ne dokazuje, da nezadovoljstvo povzroči varanje. Iz povprečnega vzorca tudi ne moremo napovedati usode posameznega para. Slabše obdobje v odnosu samo po sebi še ni dokaz nezvestobe.
Zakaj ljudje varajo?
Razlaga, da človek vara, ker mu doma nekaj manjka, zajame le del zgodbe. Raziskovalci pod vodstvom Dylana Seltermana so 495 odraslih, ki so priznali nezvestobo, vprašali po njihovih motivih. Univerza v Marylandu je ob predstavitvi raziskave izpostavila osem skupin razlogov.

Med njimi so bili jeza oziroma maščevanje, spolna želja, pomanjkanje ljubezni in občutek zanemarjenosti. Udeleženci so navajali tudi šibko zavezanost odnosu, željo po večji spolni raznolikosti ter iskanje potrditve lastne vrednosti. Osmo skupino so predstavljale okoliščine, denimo opitost ali stres. Takšni odgovori pokažejo, zakaj ena sama razlaga težko pokrije vse afere. Nekdo opisuje odtujenost v zvezi, drugi željo, da bi se počutil zaželenega, tretji priložnost v določenih okoliščinah. Raziskovalci opozarjajo, da vsi navedeni motivi ne odražajo neposredno kakovosti partnerskega odnosa. Vendar so to razlogi, ki so jih ljudje navedli sami. Takšna raziskava ne more dokazati, kaj je pri vsakem posamezniku povzročilo nezvestobo, ali pokazati, kako pogosto vara celotno prebivalstvo.
Tretja oseba je lahko nekdo iz našega kroga
Vrnimo se k ameriški analizi. Med poročenimi sodelujočimi, ki so poročali o zunajzakonskem spolnem odnosu, jih je 53,5 odstotka navedlo tesnega prijatelja, 29,4 odstotka pa soseda, sodelavca ali dolgoletnega znanca. Afera se torej v teh podatkih pogosto povezuje z že obstoječim poznanstvom. Iz tega bi bilo nesmiselno sklepati, da je vsako prijateljstvo grožnja zvezi. Pomembnejše vprašanje je, kaj se v konkretnem odnosu dogaja in ali pri tem kršimo dogovor s partnerjem.
Kje je meja pri sporočilih
Pri seksu z drugo osebo je v monogamnem odnosu meja praviloma precej jasna. Pri sporočilih se pogovor lahko zaplete. Je težava flirtanje, spolna vsebina, prikrivanje srečanj ali romantična navezanost? Tudi izraz »samo dopisujeva si« brez vsebine teh pogovorov pove zelo malo. Smiselno si je zato zastaviti konkretna vprašanja: sva se o tem sploh pogovorila? Bi partner poznal najin odnos s to osebo, če bi vedel vse? Ali nekaj prikrivam prav zato, ker vem, da bi s tem prekršil najin dogovor? To so izhodišča za pogovor, ne test, ki bi vsako zasebnost ali prijateljstvo razglasil za varanje.

Saj vsi varajo
»Saj vsi varajo« je zelo priročen stavek. Osebno odločitev spremeni v nekakšno družbeno pravilo, ob katerem skoraj nima več smisla postavljati vprašanj. Podobno priročno je afero razložiti s tem, da je v zvezi nekaj manjkalo. Kot da bi bilo razmerje pogodba, pri kateri pomanjkanje pozornosti samodejno odpre dovoljenje za skrivno dopisovanje.
Od odnosov seveda težko pričakujemo, da bodo ves čas enako vznemirljivi. Lahko se naveličamo, zaljubimo v nekoga drugega ali ugotovimo, da smo si skupno prihodnost predstavljali drugače. Zaplete se, ko bi radi raziskovali nove možnosti, doma pa ohranili zagotovilo, da nas nekdo čaka. Za zgodbo o usodni privlačnosti se včasih skriva precej bolj vsakdanja želja: obdržati oboje in se izogniti neprijetnemu pogovoru.