Kaj je neopaganizem?

Kaj je neopaganizem
Kaj je neopaganizem Foto: gabrielabertolini on iStock

Pojem neopaganizem ali moderno poganstvo opisuje vzpon sodobnih poganskih praks, ki se zgledujejo po predkrščanskih verovanjih. Med njimi se na eni strani znajdejo rekonstrukcije poganskih verovanj prednikov, kakršna sta recimo baltski neopaganizem ali slovansko rodnoverstvo. Na drugi strani so religije, kot je wicca, ki združujejo stara verovanja z novodobnimi filozofijami. Neopaganizem se pogosto omenja v povezavi z duhovnim gibanjem new age iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja.

Od čarovnikov do ateističnih poganov

Nove poganske religije so začeli resneje preučevati pred prelomom tisočletja. Obravnavajo se ločeno od izvirnih poganskih verovanj. Neopaganizem, ki je bolj ali manj evrocentričen, tako ne vključuje afriških in ameriških predkrščanskih religij, ki niso nikoli poniknile. Tako kot pri newagevskih gibanjih je prisotno poudarjanje povezanosti z naravo in vračanja k njej.

A close up image of a burning white sage smudge stick and abalone shell resting on a tree branch.
Se je poganstvo ohranilo do danes? Foto: PamWalker68 iz iStock

Značilne so tudi prvine politeizma, panteizma in animizma. Nova verovanja odsevajo aktualne družbene probleme, denimo skrb za okolje ali stremljenje k enakopravnosti spolov. V tesni zvezi s čaščenjem narave, ki se jo pogosto pooseblja kot boginjo, je poudarjanje ženskih božanstev. Poplava novih verovanj je s sabo prinesla vse od čarovnic in druidov do ateističnih poganov, ki se poistovetijo z vrednotami in duhovnimi načeli poganov, a ne priznavajo božanstev in ne verujejo v nadnaravno.

Kako se staro poganstvo razlikuje od novega?

Tako kot stari tudi novi pogani obredom pripisujejo velik pomen, zato so se spet pojavila razna darovanja, obredni shodi in celo čaranje. Novodobno poganstvo je močno zaznamovala težnja po integraciji v sodobnost, zato se je največ »starega« ohranilo ravno pri obredju. Pri velikem deležu religij, ki se trudijo rekonstruirati poganstvo, je pripadnost etnično pogojena, s čimer se že spogledujejo z raznimi nacionalizmi. Diskriminatorne prakse se lahko le še stopnjujejo s pretiranim poudarjanjem spola pri novih poganstvih (wicca, čaščenje boginj).

Težko rečemo, da je bila odločitev o veroizpovedi (vsaj na zahodu) kdaj tako svobodna kot danes – na trgu svetovnih religij je izbire že toliko, da vsak z lahkoto najde kaj, kar se sklada z njegovimi vrednotami.

Prejšnji članekZloglasni pisateljski spori, ki nas lahko učijo še danes
Naslednji članekNajsrhljivejše knjige za dolge noči

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.