Kar morda ne veš o znanosti

Si za kviz?

Ja, itak!

Poznaš kakšno žensko znanstvenico in katero?

Valda poznam, Marie Curie!

Še kakšno?

Hmm …

Ženska v laboratorijski halji, ki se čudi

Z renesanso in humanizmom so ljudje začeli dvomiti v »pravila« sveta, ki so izhajala iz religije ter se začeli ozirati sami nase, na človeka. Znanost se je razvijala in pridobivala na ugledu. Danes smo že odvisni od novih iznajdb.

Velikokrat pa se je, tako kot na drugih področjih, zgodilo, da so bili ženski prispevki nepriznani, kljub temu da so bili nepogrešljivi za zgraditev sveta, ki ga poznamo danes.

Ob Svetovnem dnevu žensk in deklet v znanosti želimo razširiti glas o ženskih znanstvenicah, ki so bile v svojem času zapostavljene, in jim nameniti vsaj malo priznanja, ki so ga zaslužene.

1.  Lise Meitner

Ta avstrijsko-švedska fizičarka je kot druga ženska doktorirala na Univerzi na Dunaju. Odkrila je kemični element protaktinij (Pa). Meitner je odkrila tudi cepitev urana in dejstvo, da ta proces proizvede veliko energije, kar je vplivalo na stvaritev atomske bombe. Prejela je par priznanj, vendar vse pretehta dejstvo, da je bila leta 1944 Nobelova nagrada za kemijo dodeljena le Ottu Hahnu, s katerim je sodelovala pri odkritju cepitve atomskih jeder. Tudi sama je napisala, da je bil njen prispevek zelo pomemben za odkritje.

2.  Rosalind Franklin

Angleška biofizičarka, ki je preučevala zgradbo DNK s pomočjo rentgenskega uklona. Rosalindine slike je brez njenega dovoljenja njen sodelavec Maurice Wilkins pokazal Jamesu Watsonu in Francisu Cricku. Slednja dva sta kmalu objavila svoje odkritje dvojnovijačne zgradbe DNK in skupaj z Wilkinsom leta 1962 prejela Nobelovo nagrado. Rosalind je pred dodelitvijo nagrade umrla zaradi raka na jajčnikih, vendar ni bilo implikacij o priznanju njene vloge.

3.  Jocelyn Bell Burnell

Irska astrofizičarka, ki je že kot podiplomska študentka z mentorjem Antonyjem Hewishom leta 1967 odkrila prve radijske pulzarje (»namagnetene, vrteče se nevtronske zvezde«). To velja za ene največjih znanstvenih dosežkov 20. stoletja. Leta 1974 sta Nobelovo nagrado za fiziko prejela le Hewish in astronom Martin Ryle, čeprav je Jocelyn prva opazila pulzarje.

4.  Cecilia Payne-Gaposchkin

Ameriška astronomka rojena v Angliji. Leta 1925 je napisala doktorsko disertacijo o zgradbi zvezd, ki je bila veliko pred svojim časom. Takratni vodilni astronom Henry Norris Russell je zavrgel njene ugotovitve, ker se niso skladale s takratnim prepričanjem, da ni bistvene razlike med Soncem in Zemljo. Cecilia je zato označila svojo ugotovitev kot zmotno. Russell je spoznal, da je imela prav, ko je prišel do enakih ugotovitev in 4 leta kasneje objavil svoje delo. Veliko časa je imel zasluge za ugotovitve.

5.  Marie Curie

Omembo si seveda zasluži tudi prva ženska, ki je prejela Nobelovo nagrado. Med njenimi mnogimi dosežki so razvoj teorije radioaktivnosti, tehnike izoliranja radioaktivnih izotopov in odkritje dveh elementov, polonija in radija. Je edina ženska in prva nasploh, ki je prejela dve Nobelovi nagradi in edina, ki je prejela dve na dveh različnih področjih.

 

Na seznam bi lahko dodali še mnogo znanstvenic, med katerimi jih je bilo tudi veliko priznanih za svoje delo. Barbara McClintock, Jane Goodall, Hipatija, Caroline Lucretia Herschel, Gertrude B. Elion, Dorothy Hodgkin

ženska v laboratorijski halji, ki prikimava

Prejšnji članekIzberite študij na Fakulteti za pomorstvo in promet, UL v Portorožu
Naslednji članekPrvi prijavni rok za vpis na fakulteto

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.