Katere države si bodo po koronakrizi najhitreje opomogle?

Boj proti koronavirusu narekuje številne ukrepe za zajezitev bolezni in bo prinesel obilico negativnih posledic na gospodarstvo ogromnega števila držav – v trenutno 210 državah se je pojavil vsaj en primer, v mnogih se spopadajo s hujšo krizo in strožjimi ukrepi.

Nekateri znanstveniki že ocenjujejo, kako si bodo posamezne države opomogle, ko se virus in z njim povezani ukrepi nekega dne – upajmo, da čimprej – končajo. Pri svoji raziskavi se opirajo na globalni indeks odpornosti (Global Resilience Index) za leto 2019, ki razvršča 130 držav glede na odpornost njihovega gospodarstva na podlagi različnih dejavnikov, ter hkrati upoštevajo načine, na katere se države soočajo z novim virusom.

Prvih 5 držav, za katere obstaja največja verjetnost, da se bodo po krizi najhitreje postavile na noge, so Danska, Singapur, Združene države Amerike, Ruanda in Nova Zelandija.

Zakaj prav te države?

1Danska

Copenhagen iconic view. Famous old Nyhavn port in the center of Copenhagen, Denmark during summer sunny day with Denmark flag on the foreground
Foto: nantonov iz iStock

Danska na globalnem indeksu odpornosti gospodarstva iz leta 2019 zaseda 2. mesto, predvsem zaradi uspešne oskrbovalne verige in nizke vrednosti vladne korupcije. Ko se je koronavirus razširil tudi na Dansko, je država izjemno hitro sprejela ukrepe – zaprtje vzgojno-izobraževalnih ustanov in zaprtje meja za tuje državljane so imeli izjemne pozitivne učinke za zajezitev virusa, danske ukrepe pa so posnemale številne druge evropske države.

Velik vpliv na možno hitro okrevanje države ima tudi danska kultura, za katero sta značilna visoko zaupanje v vladne odločitve ter dejstvo, da so Danci pripravljeni žrtvovati veliko za skupno dobro – tokrat za zdravje celotnega prebivalstva.

Danska je sprejela tudi ekonomske ukrepe, s katerimi bo pomagala državljanom, ki jih je kriza najhuje prizadela. To za državo seveda ne bo najbolj poceni, a strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi bila država, ki si bo od krize opomogle najhitreje.

2Singapur

Singapore 01. January 2020 : St. Andrew's Cathedral and Swissôtel The Stamford at night

Singapur, otoška mestna država v vzhodni Aziji, je na globalnem indeksu odpornosti precej visoko zaradi močne ekonomije, odlične infrastrukture in nizkega deleža korupcije.

V državi so se na virus odzvali hitro, pri tem je bilo izrednega pomena zaupanje ljudi v vlado. Državljani Singapurja so v večini striktno upoštevali vsa navodila vlade – kdor jih ni, je bil deležen strogih kazni.

Prav tako so številna podjetja v Singapurju kmalu uvedla zelo produktivno in uspešno delo od doma, za sledenje virusu pa so izdelali posebno aplikacijo – Trace Together app.

3Združene države Amerike

new york cityscape skyline empire state building and statue of liberty

Ameriška vlada je sprejela številne ukrepe za stabilizacijo gospodarstva ter za zajezitev virusa, ki bi morali zmanjšati vpliv virusa ter omogočiti hitrejše okrevanje gospodarstva.

Največji izziv za zajezitev virusa so na celini čez lužo predstavljala metropolitanska območja z ogromnim številom prebivalcev kot je območje New Yorka. V ZDA je brezposelnost izjemno poskočila, v veliki meri zaradi obvezne zaustavitve gospodarstva v več kot polovici ameriških zveznih držav – posebej so prizadeti delavci v restavracijah, v nekaterih trgovinah ter v podjetjih, ki temeljijo na prometu in turističnih dejavnostih.

A gospodarstvo ZDA je na velik šok pripravljeno bolje kot preostali svet. Populacija ZDA je v povprečju mlajša in mobilnejša, omejitve na trgu dela so manjše in olajšajo razporeditev delovne sile. Poleg tega ima centralna banka v Ameriki, Zvezna Rezerva ZDA, več rezerv kot ostale centralne banke po svetu in še ni prišla do negativne obrestne mere.

Številne ameriške finančne institucije zato napovedujejo sicer takojšnje nepredstavljive negativne posledice, ki pa jim bo sledilo relativno hitro okrevanje. Ameriška vlada je napovedala tudi paket spodbud za državljane, ki jih je virus najhuje prizadel. Liberalno usmerjeno gospodarstvo se je namreč že doslej soočalo z velikim prepadom med bogatimi in revnimi pripadniki družbe – za pomoč najrevnejšim slojem bodo morale ZDA vložiti veliko več denarja kot doslej, predvsem v javno zdravje ter v socialno zaščito.

Okrevanje svetovnega gospodarstva je v veliki meri odvisno od ameriškega – kar ena četrtina svetovnega BDP namreč ustvarijo ZDA.

4Ruanda

Lake Mulehe
Foto: uwee iz iStock

Tudi za Ruando, državo v vzhodni Afriki, strokovnjaki verjamejo, da si bo od krize, ki jo povzroča novi koronavirus, hitro opomogla. Pred kratkim so se tam zelo uspešno soočili s primeri ebole, ki je izbruhnila v Demokratični republiki Kongo avgusta 2019. V Ruandi so bili zaradi te izkušnje na izbruh novega koronavirusa bolje pripravljeni.

Trenutno se v Ruandi zaradi številnih hitrih ukrepov (droni, ki dostavljajo medicinske pripomočke, preverjanje temperature ljudem na mejah) v kombinaciji z dobro urejenim javnim zdravstvom s krizo spopadajo zelo uspešno. Ruadna je bila prva država v podsaharski Afriki, ki je uvedla popolno zaustavitev javnega življenja in zaščitila najbolj ranljive državljane – tem od vrat do vrat dostavlja hrano.

Turizem bo v Ruandi (Ruanda je priljubljena destinacija za številne mednarodne konference in razstave) kot ena izmed pomembnejših gospodarskih panog sicer močno prizadet, a upajo, da se bo država po krizi hitro postavila na noge predvsem zaradi relativno majhnega števila žrtev koronavirusa. Trenutno poročajo o le 126 primerih okužbe brez smrtnega izida.

5Nova Zelandija

Summer view of Lake Wakatipu and the road from Queenstown to Glenorchy.  Southern Alps mountains in the distance.
Foto: nzgmw2017 iz iStock

Nova Zelandija se na globalnem indeksu odpornosti gospodarstva uvršča na 12. mesto, na novi koronavirus pa se je država relativno hitro odzvala in že konec marca zaprla meje za vse tuje državljane ter ukinila nenujne gospodarske dejavnosti.

Ker gre za otoško državo, so tam veliko lažje kontrolirali meje – prav s prehodi preko meja se je namreč virus izjemno hitro razširil drugod po vsem svetu. Zaprtje meja je bilo torej izrednega pomena.

V državi veliko prihodkov prinašata turizem in izvoz, zato se bo Nova Zelandija soočila s težavami na področju gospodarstva, a se vladi zdi situacija pravzaprav ugodna in primerna za ponovni razmislek o pomenu prihodkov, ki jih prinaša turizem – Nova Zelandija se namreč že leta sooča s problemom prevelikega onesnaževanja okolja, glavni onesnaževalci pa so prav preštevilni turisti.

Država je v splošnem dobro pripravljena na okrevanje po krizi zaradi majhne stopnje državnega dolga, državljani pa imajo visoko zaupanje v vladne odločitve. Verjamejo, da je lahko Nova Zelandija po krizi celo močnejša, sprejeti pa bodo morali veliko pomembnih odločitev.

VIRBBC news
Prejšnji članekČernobilska izključitvena cona je v ognju, radiacija narašča
Naslednji članekKako do lokalno pridelane hrane v času pandemije?

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.