Električni skiroji so postali del vsakdanjega življenja, vendar njihova vse pogostejša uporaba odpira tudi vprašanja o varnosti v prometu. Anketa U-Report, ki jo je predstavil UNICEF Slovenija, razkriva zaskrbljujoče podatke.
Kar 85 odstotkov sodelujočih meni, da nekateri mladi z električnimi skiroji in skuterji vozijo prehitro, 73 odstotkov pa se ob njih kot pešci ne počuti varno.
»Električni skiroji in skuterji so postali del vsakdanjega življenja, vendar lahko nepremišljena vožnja ogroža tako njihove uporabnike kot pešce in druge udeležence v prometu,« opozarjajo pri Unicefu Slovenija. Rezultati ankete kažejo, da mlade najbolj skrbijo nevarna vožnja med pešci, prehitra vožnja in vpliv vrstnikov, ki lahko spodbujajo tvegano vedenje.
Največ skrbi povzročajo pločniki in vožnja med pešci
Mladi nevarno vožnjo najpogosteje opažajo na površinah, kjer si prostor delijo različni udeleženci v prometu. Kar 43 odstotkov sodelujočih meni, da je nevarna povsod, kjer prihaja do takšnih stikov, 30 odstotkov pa kot posebej problematične izpostavlja pločnike in druge površine z veliko pešci.
Med najpogostejšimi nevarnimi ravnanji je vijuganje med pešci oziroma vožnja po površinah, namenjenih pešcem, kar je izpostavilo 26 odstotkov sodelujočih. Prehitro vožnjo po naseljih in dirkanje oziroma tekmovanje s prijatelji jih je navedlo po 18 odstotkov.
Na neupoštevanje prometnih pravil opozarja 13 odstotkov mladih, 11 odstotkov jih kot težavo izpostavlja vožnjo brez čelade, osem odstotkov pa vožnjo v dvoje na vozilu, ki temu ni namenjeno.
Da ne gre zgolj za splošno zaskrbljenost, kažejo tudi osebne izkušnje. Kar 31 odstotkov sodelujočih je v zadnjem letu že doživelo neprijetno izkušnjo, ki jo je povzročil voznik električnega skiroja ali skuterja, ki ni upošteval pravil.
»Rezultati ankete U-Report kažejo na zaskrbljujoč razkorak med praktičnostjo teh prevoznih sredstev in občutkom varnosti v prometu,« poudarjajo pri Unicefu.
Nekateri želijo pred prijatelji izpasti kul
Razlogi za nevarno vožnjo niso povezani samo s hitrostjo in željo po adrenalinu, temveč tudi s pritiskom vrstnikov. Kar 47 odstotkov mladih meni, da nekateri tvegajo, ker želijo pred prijatelji izpasti kul.
Petina sodelujočih oziroma 20 odstotkov jih kot razlog navaja zabavo, povezano s hitrostjo in adrenalinom, 15 odstotkov pa meni, da vozniki ne razmišljajo o tem, da lahko s svojim ravnanjem ogrozijo druge.
Vpliv prijateljev se pokaže tudi v odzivih na nevarno vedenje. Več kot tretjina mladih, 36 odstotkov, opaža, da drugi nevarnega voznika posnemajo in se začnejo tudi sami dokazovati. Nadaljnjih 15 odstotkov jih pravi, da prijatelji nevarno vožnjo celo spodbujajo s pozivi k še večji hitrosti.
Četrtina sodelujočih meni, da večina takšno vedenje preprosto ignorira, le štirje odstotki pa opažajo, da kdo voznika opozori, naj se umiri.
»Če je nevarna vožnja način pridobivanja pozornosti ali dokazovanja pred družbo, lahko prav odziv prijateljev vpliva na to, ali se bo takšno vedenje nadaljevalo ali ustavilo,« izhaja iz sporočila Unicefa Slovenija.
Rezultati tako opozarjajo, da je pomembno spremeniti tudi odnos do nevarne vožnje. Če vrstniki tvegano vedenje nagrajujejo s pozornostjo ali ga posnemajo, se lahko nevarnost še poveča. Nasprotno pa lahko jasno nestrinjanje prijateljev pomaga preprečiti nadaljnje dokazovanje na cesti.
Več kot polovica mladih si želi strožjega nadzora in višjih kazni
Odgovornost za varnejšo vožnjo mladi pripisujejo tako uporabnikom električnih skirojev kot pristojnim institucijam in staršem. Največ sodelujočih, 37 odstotkov, meni, da morajo največ prispevati mladi, ki uporabljajo električne skiroje in skuterje. Skoraj tretjina oziroma 29 odstotkov odgovornost pripisuje vsem skupaj, 21 odstotkov pa policiji in drugim pristojnim organom. Trinajst odstotkov jih izpostavlja starše in skrbnike.
Pri predlogih konkretnih ukrepov so odgovori še izrazitejši. Kar 53 odstotkov sodelujočih meni, da bi k zmanjšanju nevarne vožnje najbolj pripomogla večji nadzor in višje kazni.
Štirinajst odstotkov jih podpira ureditev več varnih površin za različne udeležence v prometu, 12 odstotkov pa več vsebin, ki prikazujejo resnične posledice prometnih nesreč. Osem odstotkov jih kot pomemben ukrep navaja dodatno ozaveščanje v šolah in na družbenih omrežjih, 12 odstotkov pa večjo odgovornost staršev.
»Za varnejše poti so potrebni tako odgovorno ravnanje posameznikov kot ustrezni ukrepi pristojnih,« poudarjajo pri UNICEF-u Slovenija. Ozaveščanje je pomembno, vendar si sodelujoči želijo tudi konkretnih posledic za nevarno vožnjo.
»Hitrost ni dokaz poguma,« sporoča UNICEF Slovenija
Anketa U-Report kaže, da mladi nevarno vožnjo z električnimi skiroji in skuterji prepoznavajo kot težavo, ki neposredno vpliva na njihov občutek varnosti v javnem prostoru. Pri tem izstopajo predvsem vožnja med pešci, dokazovanje pred vrstniki in želja po učinkovitejšem nadzoru.
Za izboljšanje razmer ne bodo dovolj zgolj kazni ali ozaveščevalne kampanje. Pomembni so tudi spoštovanje prometnih pravil, ustrezna infrastruktura in okolje, v katerem je opozorilo prijatelju sprejeto kot odgovorno ravnanje, ne pa kot ovira za zabavo.
Sporočilo Unicefa Slovenija je jasno: »Hitrost ni dokaz poguma, nevarna vožnja pa ni način dokazovanja.«
Električni skiroji lahko ostanejo priročno prevozno sredstvo, vendar mora njihova uporaba upoštevati tudi varnost pešcev in drugih udeležencev v prometu. Odgovornost za varnejše poti se namreč začne pri vsakem posamezniku.
Urednik portala Student.si