Maja se je v prostorih Ministrstva za vzgojo in izobraževanje odvijal mednarodni seminar z naslovom Kakovostno mladinsko delo – zapuščina evropskega leta mladih?
24. in 25. maja so organizatorji iz Urada za mladino in evropski ministri za področje mladine debatirali o pomenu spodbujanja potenciala mladih s pomočjo mladinskega dela in izpostavili primere dobrih praks.
Prav tako so spregovorili o tem, kako je evropsko leto mladih 2022 prispevalo h kakovosti mladinskega dela in mladinskega sektorja.
Mladinsko delo je proces družbenega učenja
Decembra 2020 je preko spleta potekala tretja evropska konvencija o mladinskem delu, na kateri se je izpostavilo smernice in predloge za izvajanje agende za mladinsko delo na evropski, lokalni, regionalni in državni ravni.
Njena sklepna deklaracija neposredno nagovarja skupnost praks mladinskega dela v celi Evropi in jih spodbuja k krepitvi in razvoju.
Deklaracija opredeljuje prakse mladinskega dela kot proces družbenega učenja, v katerih dlje časa sodelujejo ljudje, ki si delijo skupno zanimanje za neko področje, ter si izmenjujejo ideje in uvajajo inovacije.
Mladinske delavce definira kot osebe, za katere je to delo poklicna pot, delo za določen čas ali pa delo s krajšim delovnim časom. Lahko so plačani ali prostovoljci, njihova izobrazba pa je plod formalne izobrazbe ali neformalnega učenja.
Tako tretja konvencija kot tudi deklaracija sta ključna elementa v bonskem procesu (ki je svoj začetek doživel prav s konvencijo), saj vzpostavljata postopke izvajanja evropske agende za mladinsko delo. Tako bonski proces vzpostavlja in ohranja okvir za krepitev mladinskega dela kot področja politike in prakse v Evropi.
Smernice iz seminarja: Kaj nam je povedal?
Cilj seminarja je med drugim bil tudi iskanje rešitev ter podajanje smernic za prihodnje obdobje v okviru omenjenega bonskega procesa.
Udeleženci so predstavili smernice glede ključnih področji mladinskega dela. Med te sodijo spremljanje in merjenje učinkov dela, beleženje aktivnosti, vzpostavitev podpornega okolja za izvajanje kakovostnega dela, seznanitev deležnikov z učinki mladinskega dela z namenom doseganja večje prepoznavnosti ipd.
Več o merjenju kakovosti mladinskega dela je spregovorila vršilka dolžnosti direktorice Urada RS za mladino Tina Kosi. Po njenih besedah je merjenje ključno za razumevanje učinka prizadevanj ter za zagotavljanje, da programi in dejavnosti dosegajo zastavljene cilje.
Poleg tega merjenje pomaga oblikovalcem politik in širši javnosti prikazati, kakšna je vrednost mladinskega dela, ter osvetli področja, katerim bi koristile izboljšave in več namenjenih sredstev.
Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, je izpostavila še pomen aktivnosti, ki so bile izvedene v okviru evropskega leta mladih. Teh je bilo čez 30.000.
Poudarila je, da mladi predstavljajo prihodnost Evrope, zaradi česar je vlaganje vanje izjemno pomembno in koristno.
Mladinska centra kot primera dobre prakse
Ko se je dopoldanski program seminarja zaključil, so se udeleženci oglasili na naslovu dveh mladinskih centrov, ki so ju izpostavili kot primera dobre prakse.
Prvi je bil Celjski mladinski center, ki predstavlja center mladinske dejavnosti v Celju.
S široko ponudbo dejavnosti na področju športa, kulture, izobraževanja in informiranja mladim omogoča kvalitetno preživljanje časa. Vključuje jih v njihovo socialno okolje, ponuja možnost pridobivanja novega znanja in izkušenj, ter spodbuja k izražanju kreativnosti.
Ustavili so se tudi v Mladinskem centru Brežice, kjer so, tako kot v Celju, izredno aktivni na omenjenih področjih. Oba centra se odlikujeta s širokim naborom dejavnosti in delavnic ter postavljata zgled drugim mladinskim centrom v Sloveniji.
Junior novinar
