Najbolj slavni kužki vseh časov

Capitán

Nemški ovčar po imenu Capitán je šest let vsak dan obiskoval grob svojega pokojnega lastnika Manuela Guzmana. Kuža se je vsak večer vračal domov, dneve pa je preživljal sedeč na lastnikovem grobu.

SinbadSinbad

Sinbad je bil mornarski pes. Služenje obalni straži je pričel kot vsak drug mornar, s podpisom (odtisom tačke) listine. Dobil je svojo identifikacijsko številko in je enajst let (tudi med drugo svetovno vojno) pridno služil. Tekom službovanja si je prilužil kar šest častnih odlikovanj!

Rin Tin Tin

Rin Tin TinBil je rešenček med prvo svetovno vojno. Lee Duncan, ameriški vojak, ga je našel na francoskem bojišču. Odpeljal ga je v ZDA in ga vpeljal v Hollywood. Prvič je igral v filmu Kje sever začne leta 1923. Po prvem filmu, ki je bil velika uspešnica, je Rin Tin Tin nastopil še v 28 filmih, torej v toliko filmih kot Leonardo DiCaprio!

 

LajkaLajka

Lajkina zgodba je pravzaprav žalostna. Najdena je bila na moskovskih ulicah in leta 1957 se je izšolala za sovjetski vesoljski načrt. Bila je edina potnica na Sputniku 2. Tehnologija v tistih časih ni bila dovolj razvita, da bi se Lajka vrnila na Zemljo, zato je bila v vesolju šesti dan evtanazirana. Leta 2002 so v javnost pricurljale informacije, da naj bi psička umrla že kmalu po vzletu, saj je v kabini prišlo do pregrevanja. Na njeno junaštvo opominja le majhen spomenik blizu vojaškega objekta, kjer se je usposabljala.

Balto

Balto v filmu
Leta 1995 je bil pasji junak ovekovečen v animiranem filmu.

Balto je bil sibirski haski, ki je leta 1925 rešil mesto Nome na Aljaski pred izbruhom davice. Zdravilo za smrtonosno bolezen je bilo prebivalcem mesta nedosegljivo, saj je bilo ponj treba iti v mesto Anchorage, ki je oddaljeno sto kilometrov. Balto je vodil pasjo ekipo skozi snežni metež na temperaturi -40 °C. Baltov kip danes stoji v Centralnem parku, njegovi posmrtni ostanki pa so razstavljeni v prirodoslovnem muzeju v Clevelandu.

Hachikō

Hachikō
Hachikō, kot je bil upodobljen v filmu.

Ko je bil pes pasme japonski akita star eno leto, ga je posvojil profesor Hidesaburō Ueno iz Tokia. Vsako jutro sta supaj odšla na železniško postajo Shibuya, kjer sta se poslovila, saj je profesor odhajal na delo z vlakom. Po enem letu je Ueno preminil med predavanjem na univerzi. Od takrat je Hachikō vsak dan čakal na postaji, kdaj se bo lastnik vrnil. Na tem mestu je po desetih letih zvestega čakanja tudi poginil. Danes na zvestega Hachiko opominjata le še spomenik na mestu, kjer je vsak dan čakal lastnika, in film, ki je bil posnet po resnični zgodbi.

Smo na kakšnega junaka pozabili? Spomni nas v komentarju.

Prejšnji članekOcena filma: Sonic ježek
Naslednji članekTrezor, ki je pripravljen na sodni dan

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.