Gre za eno najbolj zapletenih vesoljskih misij doslej. Na Mars bo poletela flota sond brez posadke in robotskih roverjev, ki bodo zbirali vzorce kamnin, nato pa jih bodo poslali nazaj na Zemljo, kjer bodo preučevali znake življenja. Gre za Nasino misijo vračanja vzorcev z Marsa, ki bi vključevala prvo izstrelitev iz drugega planeta in prvo vrnitev v orbiti okoli drugega planeta.
Toda ta izjemno ambiciozna misija je v težavah. Njeni stroški so se močno povečali in neodvisna revizijska komisija, ki jo je ustanovila vesoljska agencija, je pravkar opozorila, da se bo prvotna cena misije, ki je znašala 4,4 milijarde dolarjev, verjetno povzpela na 8-11 milijard dolarjev. Zaradi tega bi lahko odpovedali vrsto drugih NASA – inih misij.
Proračunske težave
»Projekt vračanja vzorcev z Marsa je bil vzpostavljen z nerealnimi proračunskimi pričakovanji,« je zapisano v poročilu odbora. »Trenutno ni verodostojnih, skladnih tehničnih, niti ustrezno določenih časovnih, stroškovnih in tehničnih izhodišč, ki bi jih bilo mogoče uresničiti z verjetno razpoložljivimi sredstvi.« Dejansko obstaja »skoraj ničelna verjetnost«, da bo NASA-in načrt uspel s sedanjim proračunom, je sklenil odbor.
Zaradi naraščajočih stroškov misije so se že začeli odlagati drugi projekti, ki jih financira NASA, kar je razjezilo številne znanstvenike s področja vesolja. Med njimi je Veritas, misija za preučevanje Venere, da bi ugotovili, zakaj je ta vroč planet izgubil potencial za življenje.
Druga žrtev je bila misija Geospace Dynamics Constellation za preučevanje zgornjih plasti atmosfere. »Prerezali ste arterijo, življenjsko linijo naše znanosti,« je za revijo Science povedala plazemska fizičarka Allison Jaynes z univerze Iowa. »Celotna NASA-ina znanost je zaradi bremena vračanja vzorcev z Marsa na udaru.«
Potek misije z roverjem Perserverance
Misija bo temeljila na robotskem roverju Perseverance, ki trenutno drvi po rdečem planetu in zbira vzorce marsovskih kamnin. Ti so shranjeni v titanovih ceveh, od katerih je vsaka velika kot hot dog, in shranjeni. V nekaj letih namerava agencija na Marsu postaviti pristajalni modul, ki ga trenutno razvija podjetje Lockheed Martin.
Perseverance bi svojo zalogo zabojnikov namestil v ta pristajalni modul, ki bi ga nato poslal nazaj v vesolje in postavil v orbito okoli Marsa, medtem ko bi tretje plovilo – orbiter za vrnitev na Zemljo, ki bi ga zgradila Evropska vesoljska agencija (ESA) – pobralo cevi s kamni in jih prepeljalo nazaj na Zemljo. Majhna sonda bi s padalom spustila vzorce do čakajočih znanstvenikov, najkasneje do leta 2033, pravi NASA.
Na žalost je vesoljska agencija sprva podcenila velikost vesoljskega plovila, ki bi bilo potrebno za odvzem vzorcev s površine Marsa. Poleg tega se ni zavedala zelo zapletenih ukrepov, ki bi jih bilo treba izvesti, da bi preprečili onesnaženje vzorcev marsovske zemlje z zemeljskimi bakterijami ali virusi, obenem pa bi preprečili, da bi morebitne marsovske oblike življenja okužile Zemljo.
Investicija v znanje terja visoke stroške
Zvišanje stroškov naj bi povzročila tudi inflacija in pomanjkanje dobave. Zaradi tega je več vodilnih znanstvenikov pozvalo k opustitvi misije, čeprav številni drugi menijo, da bi jo bilo treba rešiti.
Slednji opozarjajo na primer vesoljskega teleskopa James Webb, ki je le za las ušel številnim pozivom k odpovedi, potem ko se je njegova cena zvišala z 1 milijarde dolarjev na 10 milijard dolarjev, kar je povzročilo preložitev drugih vesoljskih misij. Vendar pa teleskop zdaj vrača osupljive slike oddaljenih zvezd in galaksij ter spreminja naše znanje o vesolju.
Potencial za prihodnost
Podoben, preobrazbeni potencial ima tudi vrnitev vzorca z Marsa, je dejal profesor Lewis Dartnell z Westminstrske univerze. »Trenutno moramo dokaze o preteklem življenju na Marsu iskati tako, da poskušamo celoten laboratorij zmanjšati na miniaturno velikost, da ga lahko opremimo s kolesi in kamerami ter ga vozimo po Marsu v upanju, da bomo našli znake življenja.«
»Marsov projekt vračanja vzorcev bo vse to spremenil, saj bodo marsovske kamnine na voljo najnaprednejšim analitskim laboratorijem na Zemlji. To nam bo dalo najboljše možne možnosti, da najdemo dokaze, da je na Marsu nekoč obstajalo življenje.«
To stališče je podprla tudi profesorica Caroline Smith iz Prirodoslovnega muzeja v Londonu. »Ne bomo odprli enega od teh vzorcev in v njem našli kosti dinozavra.Znake nekdanjega primitivnega življenja bomo našli le tako, da jih bomo podvrgli številnim fizikalnim in kemičnim testom, ki jih je v mnogih primerih mogoče opraviti le z ogromnimi instrumenti v velikosti stavbe, kot je britanski diamantni vir svetlobe.«
Pretekla podoba rdečega planeta
Znanstveniki zdaj menijo, da je bil Mars pred 4 milijardami let topel in vodnat svet, ki je imel idealne pogoje za nastanek življenja. Vendar je planet pozneje izgubil magnetno polje, vodo in ozračje ter ga je prizadelo močno ultravijolično sevanje. Življenje bi težko preživelo.
»Kljub temu je pomembno ugotoviti, ali so se tam v preteklosti razvila živa bitja, prav tako kot je ključnega pomena ugotoviti, ali zdaj obstajajo drugje v sončnem sistemu,« je dejal profesor Andrew Coates z University College London.
»Trenutno vemo, da so na Evropi, Jupitrovi luni, in na Enceladu, Saturnovi luni, morja vode, bogata z organskimi snovmi.«
»Tam bi se lahko razvilo življenje, zato moramo raziskati tudi te svetove – če namreč ugotovimo, da je življenje prisotno na teh oddaljenih lunah in da je nekoč obstajalo tudi na Marsu, bomo imeli zelo trdne dokaze, da je življenje v vesolju vseprisotno.«
Novinar
