Nevladne organizacije

A chain of communicating people. Cooperation for solving tasks. Unity and diversity. Networking. Multiculturalism. Assistance and collaboration. Connecting a group of people, uniting around an idea.
Foto: Andrii Yalanskyi iz iStock

Poznamo tako vladne kot ne vladne organizacije. Kam sodijo društva, zavodi in ustanove? Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC nam je pomagal, da smo razčistili kaj sodi med vladne in kaj med nevladne organizacije.

Termin vladne organizacije se ne uporablja, to so tako imenovane pravne osebe javnega prava, to so tiste, ki jih ustanovijo ministrstva, vlada ali občine. Takšni so npr. javni zavodi, javne agencije in javni skladi, ki se ustanovijo na podlagi zakona ali odloka samoupravne lokalne skupnosti.

Zakonsko določene oz. poenotene definicije termina nevladna organizacija v Sloveniji oz. tudi drugod po svetu še vedno ni. Najpogosteje se v Sloveniji uporablja definicija, ki jo je Vlada RS povzela po Evropski komisiji v svoji Strategiji sodelovanja z nevladnimi organizacijami: NVO je prostovoljna, neodvisna in nepridobitna organizacija civilne družbe, s statusom pravne osebe, ki jo skladno z zakonom ustanovijo fizične ali pravne osebe zasebnega prava. Organizacija je ustanovljena in deluje po načelu svobodne odločitev. Deluje po načelu nepridobitnosti, kar pomeni, da presežkov prihodkov nad odhodki in premoženja ne deli med člane ali upravi, temveč jih uporablja za doseganje v ustanovnem ali temeljnem aktu določenih ciljev. Biti mora neodvisna, zlasti od vlade in drugih organov oblasti, političnih strank in gospodarskih družb. Namen delovanja mora presegati interese članstva oziroma mora biti splošno koristen ali dobrodelen (Strategija vlade za sodelovanje z NVO, 17. 10. 2003). Kot nevladne organizacije se v Sloveniji štejejo pravne oblike društev, ustanov in zavodov, ter seveda njihovih zvez.
Po domače povedano so nevladne organizacije neprofitne organizacije, kar ne pomeni, da nimajo ali ne smejo imeti profita, ampak ga morajo usmeriti v svoje poslanstvo. Na primer skavti: če bi na koncu leta imeli nek profit, se ta ne bi delil med člane društva, ampak ostaja v organizaciji in ga je treba porabiti za uresničevanje poslanstva – za vzgojo. Namen vsake nevladne organizacije je enako kot njeno poslanstvo. Vsaka je ustanovljena s svojim namenom, lahko je okoljevarstvena, vzgojna, izobraževalna, športna, kulturna, … Težko je izmeriti, koliko jih je v Sloveniji, saj je veliko društev kar fiktivnih, pa nekatera so preminula … Ampak neke ocene se vrtijo okoli 20.000, kar bi pomenilo, da je na 100 Slovencev eno društvo.

Pod nevladne organizacije spadajo razna društva, zavodi in ustanove društva, zveze društev, zbornice, sindikati, verske skupnosti, zasebni zavodi, družbene organizacije, samoupravne interesne skupnosti, mednarodne organizacije in neformalne skupine. V Sloveniji je približno 21.000 nevladnih organizacij, od tega približno 450 zasebnih zavodov, 150 ustanov, nekaj je organizacij sui generis (Študentska organizacija Slovenije, Rdeči križ Slovenije, ipd.), ostalo so društva.
Društvo je samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanoviteljice oziroma ustanovitelji ustanovijo zaradi uresničevanja skupnih interesov.
Zavod je organizacija, ki se ustanovi za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja in drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička.
Ustanova je skupnost premoženja, ki je vezano na določen namen. Namen ustanove mora biti splošno koristen in praviloma trajen. Premoženje lahko sestavljajo denar, premičnine, nepremičnine, itd.
Vsaka nevladna organizacija ima svoj namen, glede na to, za kaj je ustanovljena, zato ne moremo govoriti o skupnih namenih vseh nevladnih organizacij. Pri tem pa je treba ločevati namen delovanja v interesu članov oz. namen delovanja v javnem interesu (to pomeni, da dejavnosti organizacije segajo širše kot samo za člane).
Kriteriji, ki opredeljujejo nevladne organizacije so razvidni iz same definicije, pravzaprav je definicija sestavljena iz samih kriterijev za NVO:
1. ustanovitelji so domače ali tuje fizične ali pravne osebe zasebnega prava,
2. ni ustanovljena zaradi služenja osebnim ali poslovnim namenom in ciljem,
3. ustanovljena je prostovoljno, sodelovanje v njej je prostovoljno in običajno vključuje prostovoljno delo,
4. njen ustanovni akt določa, da je namen in cilj njenega delovanja nepridobiten,
5. deluje samostojno in je neodvisna od drugih subjektov, zlasti od državnih organov, političnih strank in gospodarskih subjektov.

Hkrati pa je nevladna organizacija svobodna pri določanju ciljev svojega delovanja in pri izbiri sredstev za njihovo doseganje, ki so omejeni le z zahtevo, da so v skladu s pravnim redom in deluje javno in odprto.

Mojca Polc

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.