Pepelnična sreda – začetek 40-dnevnega posta

Border of cross of ashes, palm branch leaves and partial crown of thorns on a dark purple background with copy space
Foto: Kara Gebhardt iz iStock

Danes katoliki obeležujejo pepelnično sredo, s katero se začne postni čas. Gre za premakljiv praznik v katoliškem koledarju, ki je vezan na veliko noč. Nastopi točno 46 dni pred velikonočno nedeljo. Postni čas traja 40 dni, saj na nedelje post ne velja.

Kaj je pepelnica?

Pepelnična sreda oz. pepelnica predstavlja prvi dan posta, hkrati pa na ta praznik velja strogi post. Praznovanje pepelnice je konec 11. stoletja uvedla Cerkev. Namen postnega obdobja ni le v odrekanju, temveč predvsem razmišljanje o pomenu Kristusovega trpljenja in velikonočne zmage nad smrtjo.

Obred pepeljenja

Bistvena značilnost pepelnice je obred pepeljenja oz. posipanja s pepelom. Duhovnik verniku na glavo posuje blagoslovljen pepel, pogosto pa s pepelom na čelo nariše znamenje križa. Pri tem izreče besede: »Spreobrni se in veruj evangeliju!« ali »Spominjaj se, da si prah in da v prah se povrneš!«.

Caucasian woman with ash cross on forehead for Ash Wednesday looking down with eyes closed with black background and copy space
Obred pepeljenja na pepelnico Foto: Kara Gebhardt iz iStock

Posipanje s pepelom je moč večkrat zaslediti že v stari zavezi. V drugi Samuelovi knjigi je npr. zapisano: »Tamara pa si je dala pepel na glavo, pretrgala dolgo haljo, ki jo je imela povrhu, si položila roko na glavo, odšla in grede na glas jokala.« (2 Sam 13, 19).

Izraz »posipati se s pepelom« najdemo tudi v vsakdanji govorici, čeprav je pomen nekoliko ožji od teološkega ali svetopisemskega. V Cerkvi je pepel znamenje minljivosti in smrti, kar kaže na človekovo minljivost, ko se po smrti spremeni v pepel oz. prah. Hkrati pa je za vernike pepel tudi simbol prenovitve in pokore.

Velika ploha

V času pusta in za pepelnico se je v nekaterih slovenskih krajih še obdržal običaj, ki se imenuje velika ploha ali ploharija. Gre za šego, ki simbolizira poroko. Izvajajo pa jo v krajih, kjer se v preteklem letu ni poročilo nobeno dekle. Da gre za star običaj, priča dejstvo, da ga v svojih delih omenja že Valvasor.

Neporočena dekleta, ki se bližajo tridesetim, morajo za kazen na ta dan vleči ploh ali pa fantom na vasi nekaj kupiti. Ploh je nekoliko večji olupljen hlod, ki naj bi praviloma simboliziral moški falus. Neredko je okrašen s slamo, zelenjem ali trakovi.

Običaj se je v različnih krajih ohranil različno. Ponekod so hlod vlekli samo fantje ali samo dekleta, danes pa v navado prihajajo tudi mešane zasedbe. Skupni imenovalec tega tradicionalnega obreda pa so glasba, hrana in pijača.

Velika ploha je tudi v registru nesnovne kulturne dediščine.
Velika ploha je tudi v registru nesnovne kulturne dediščine.
Foto: on etno-muzej

Junior novinar

VIRKatoliška cerkev
Prejšnji članekNa današnji dan: Krvavo valentinovo in Al Capone
Naslednji članekNasveti za najboljšo diplomsko nalogo

Junior novinar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.