Bliža se obdobje praznovanja velike noči. Do velike nedelje pa vodi več manjših praznikov, ki v štirih dneh obnovijo zgodbo in življenje Jezusa Kristusa. Večina Slovencev se že zelo veseli velike noči, ki jo bodo praznovali v družinskem krogu in se mastili s potico, kruhom, hrenom in pirhi. Hkrati pa se z veliko nočjo končuje tudi obdobje odrekanja.
1Veliki četrtek
Je dan, ko kristjani praznujejo postavitev evharistije – svete maše. Obeležujejo zadnjo večerjo Jezusa z njegovimi učenci, pred njegovo smrtjo na križu. V spomin na ta praznik se opravi obred umivanja nog, kjer duhovnik svojim ministrantom opere noge. Najbolj zanimiv je ogled svete maše, ki jo daruje papež, ki se mu izbere 12 prostovoljcev, v spomin na 12 Jezusovih apostolov, ki jim umije noge. Ta gesta ima v sebi pomembno sporočilo, kajti z njo se je Jezus ponižal na nivo človeka, da bi služil človeštvu. Tudi papež tako prenese to sporočilo med vernike, da je cerkev tukaj, da služi svojim ljudem.
2Veliki petek
Je edini dan v celem letu, ko nikjer na svetu ni svete maše. Na veliki petek se v cerkvah sicer opravijo posamezni obredi, vendar ti nimajo lastnosti svete maše. Preberejo se odlomki o Jezusovem križanju, kajti na veliki petek se verniki spominjajo Jezusovega križevega pota in smrti. Za vernike je posebej pomemben pozdrav križu, s katerim se izkaže čast Jezusu, ki je po krščanski veri umrl za grehe vsega sveta. Načeloma na ta dan utihnejo tudi vsi zvonovi, v cerkvi se uporabljajo lesena tolkala, ki nadomestijo zvonove. V nekaterih državah je že ta dan dela prost dan.
3Velika sobota
Je lahko imenovana tudi tiha sobota. To je dan, ko se kristjani spominjajo Jezusa, ki leži v grobu. Načeloma je na ta dan vse tiho, svet počiva in čaka dan, ko se bo zlomil kamen pred grobom in bo Jezus vstal. Po vseh cerkvah se pripravi Jezusov grob, ki v cerkvah vztraja oziroma je na voljo za ogled do nekaj dni po veliki noči. Na veliko soboto se dogaja blagoslov jedi, ki je na vaseh zelo živ, opravlja se ob manjših kapelah, v mestih pa je načeloma pogost v vseh cerkvah. Ob blagoslovu jedi, se verniki spominjajo, da je kruh znak božje dobrote, meso predstavlja Jezusa Kristusa, ki ga imenujejo tudi velikonočno jagnje, hren je spomin na žeblje, s katerimi so Kristusa pribili na križ, potica, ki je po navadi okrogle oblike, predstavlja trnjevo krono, pirhi, ki so pobarvani v rdečo, pa spominjajo na kaplje krvi ali Jezusove rane.
4Velika noč
Je najbolj vesel dan v 4-dnevnem pričakovanju Jezusovega vstajenja. Načeloma se gre tudi k vstajenjski maši, ki se dogaja ob šestih zjutraj, na vaseh je zelo živ tudi obred, ko se po vasi sprehodi pihalna godba v znak velikega praznika. Velika noč je največji krščanski praznik, ki se ga praznuje v znamenje vstajenja Jezusa Kristusa. Je premikajoč praznik in je praznovan vsako leto na prvo pomladansko polno luno. Družine se na ta dan zberejo ob velikonočnem zajtrku, ki je že blagoslovljen. Na vaseh pa je znano tudi pokanje s karbidom, ki simbolizira pokanje skal pred Jezusovim grobom. Na ta dan se pri velikonočnih obredih v cerkvah premere vstajenjski odlomek, ko so apostoli našli prazen grob. Velika noč je sicer morda res krščanski praznik, vendar simbolizira predvsem nove možnosti in novo življenje.
5Velikonočni ponedeljek
Je tudi v Sloveniji, tako kot v večini drugih evropskih držav dela prost dan. Načeloma se ta dan izkoristi za sprostitev in obiskovanje družine ter prijateljev. V cerkvah na velikonočni ponedeljek potekajo mnoga bogoslužja, ki obeležujejo Jezusovo prikazovanje učencema na poti v Emavs. Njegova učenca sta ga prepoznala šele ob večerji, ko je lomil kruh. Njuna izkušnja ju je tako presunila, da sta šla k ostalim apostolom, da bi sporočila veselo novico – Kristus je vstal od mrtvih.
Najboljši del praznovanja velike noči pa je gotovo velikonočni ponedeljek, ko se delovni teden končno začne s torkom, ne s ponedeljkom.
Novinar
