V karavanškem predoru so nedavno slovesno obeležili preboj druge predorske cevi. Ta dogodek je ključen za izboljšanje pretočnosti prometa med Slovenijo in Avstrijo. Poglejmo si, kaj ta preboj pomeni in morebitne prepreke, s katerimi so se spopadali gradbeni izvajalci.
Priprava in začetek del v preboju Karavanke
Dela za preboj druge cevi karavanškega predora so se začela marca 2020. Predor Karavanke je najdaljši cestni predor v Sloveniji, hkrati pa (zaenkrat) tudi edini enocevni avtocestni predor v državi. V letu 2019 kot zadnjem predkoronskem letu je predor na dan prevozilo v povprečju 11.952 vozil, od tega 1393 tovornih. V letu 2023 je bilo vozil 13 odstotkov več, in sicer 13.505, od tega 1697 tovornih. Od odprtja je skozi prvo cev po Skornškovih besedah zapeljalo več kot 83 milijonov vozil.
Priprave na preboj Druge Predorske Cevi v Karavanškem predoru so bile obsežne in natančno načrtovane. Stekle so leta 2016, decembra 2017 pa sta bila objavljena razpisa za izvajalca del na obeh straneh.
Asfinag je izbranega izvajalca v delo uvedel septembra 2018, na slovenski strani pa so zaradi pritožb neizbranih izvajalcev pogodbo s turškim podjetjem Cengiz podpisali šele januarja 2020.
Marca so stekla uvedbena dela, gradbena pa so se začela šele avgusta 2020. Spomnimo, da so dela na avstrijski strani potekala veliko hitreje, svoj 4402 metra dolg odsek do slovenske meje so izkopali že septembra 2021.
Kaj se v Karavankah dogaja danes?
Dela v karavanškem predoru bodo intenzivno potekala še nekatera druga izkopna dela, ki naj bi se končala do konca aprila. V drugi polovici leta pa nameravajo izvesti še vsa preostala zaključna dela. Zunaj predora se med tem gradi portalno stavbo z galerijo. Ta mesec so predvideni tudi začetek izgradnje manjkajočega dela trase avtoceste od cestninske postaje do novega mostu čez Savo v dolžini 620 metrov, izvedba pristajališča za helikopterje in zasaditev obcestnega prostora ter lokacij viškov izkopa.
Po zaključku gradbenih in pleskarskih del v predoru je od decembra predvidena vgradnja elektrostrojne opreme. Načrtovano je, da bo nova, vzhodna cev predora Karavanke odprta za promet do konca leta 2025. Nato sledita zaprtje in celovita sanacija obstoječe, zahodne cevi, promet pa bo potekal dvosmerno po novi cevi.
Cena projekta očitno iz dneva v dan višja
Pogodbena vrednost del je brez DDV znašala 98,55 milijona evrov, vendar se je zaradi podražitev materialov, energentov in gradbene mehanizacije z aneksom povečala za sedem odstotkov na 105,97 milijona evrov. Skupaj z DDV je vrednost del 129,28 milijona evrov.
Povezava med državama, ki ni samo simbolična
»Preboj tako prve kot druge cevi je ne samo simbolično dejanje, je bistveno več. Gre za prebijanje verige, ene najdaljših verig v Evropi, gre za prebijanje tiste verige, ki je žal v preteklosti večkrat razdruževala tudi pripadnike slovenskega naroda. Vsak preboj in vsaka povezava skozi to verigo je nacionalno dejanje, državotvorno dejanje in zato je današnji dan toliko bolj pomemben,« je na slovesnosti poudaril premier Robert Golob.
Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek pa je še poudarila pomen karavanškega predora, ki je pomemben ne samo z vidika razvoja prometnega omrežja, ampak širše za celotno družbo. Nove prometne povezave prinašajo koristi tako z vidika izboljšanja mobilnosti, prometne varnosti, zmanjševanja izpustov in s tem varovanja okolja. Ni pa mogla seveda tudi mimo zapletov pri izbiri izvajalca, zaradi česar se je preboj na slovenski strani zgodil pozneje kot na avstrijski.
Junior novinar
