Situacija s šolanjem: Bomo jeseni odšli v šolske klopi?

photography of school room

Le še dva tedna nas ločita od začetka novega šolskega leta, njegov potek pa zaenkrat še ni znan – možni so še vedno štirje scenariji, vse pa bo odvisno od prihajajoče epidemiološke situacije in števila novo okuženih z virusom. Nekatere države so sicer šole že odprle.

Odločitev bo padla prihodnji teden

Dokončna odločitev o poteku šolanja v prihajajočem šolskem letu bo znana ta teden, ko se bodo na Brdu pri Kranju na 3-dnevni konferenci (od 18. do 20. avgusta) z ministrico za znanost, izobraževanje in šport Simono Kustec sestali ravnatelji osnovnih in srednjih šol ter vrtcev. Na ministrstvu si močno želijo, da bi bilo šolanje možno v čim bolj normalni obliki – torej v šoli in ne prek spleta – a opozarjajo, da bo vse odvisno od epidemiološke slike v drugi polovici avgusta. Ta šele prihaja in se bo v zadnjih tednih najverjetneje še zelo spreminjala, zato točnega načina začetka leta še ni mogoče stoodstotno napovedati, še manj možno je mogoče napovedati scenarij za celotno šolsko leto.

Že konec julija so na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) pripravili štiri možne scenarije, po katerih naj bi pouk potekal, dokončna odločitev pa je v rokah MIZŠ in NIJZ.

Štirje možni scenariji šolanja

Štirje modeli, po katerih naj bi pouk potekal, so bili narejeni na podlagi zasnove slovenskega šolskega sistem, izkušenj pri izvajanju pouka v letošnjem letu in rezultatov raziskav ter na podlagi kadrovskih in prostorskih pogojih slovenskih šol.

Od najbolj »socialno distancirajočega se« do najbolj svobodnega modela si sledijo takole:

  • Po prvem modelu poteka pouk običajno – vsi osnovnošolci in srednješolci gredo v šole, te so odprte brez omejitev. Gre za način izvajanja pouka, ki je bil v veljavi pred začetkom epidemije.
  • Drugi model prav tako predvideva vrnitev vseh učencev v šole, a z določenimi omejitvami. Šole bi morale zagotavljati pouk na tak način, da bi se preprečevalo mešanje učencev med seboj, zato bi bili uvedeni strogi varnostni ukrepi. Učenci bi med odmori ostajali v učilnicah, šole bi določile sistem njihovega prihajanja in odhajanja v šolo in domov, nastale bi določene omejitve in spremembe pri izvajanju interesnih dejavnosti, varstva, upoštevati bi se morala vsa priporočila glede širjenja bolezni: 1,5-metrska razdalja, prepoved dotikanja, druženja po hodnikih ipd.
  • Po tretjem modelu v šole ne gredo vsi učenci. Pouk bi tam potekal le za učence od 1. do 5. razreda, vsi višji razredi pa bi se šolali na daljavo.
  • Po četrtem modelu, ki predvideva zelo slabo epidemiološko situacijo, so vse šole zaprte in pouk za vse poteka na daljavo.

Kljub izbranemu določenemu modelu bi bilo prek šolskega leta možno spreminjati potek pouka glede na poslabšanje ali izboljšavo situacije v povezavi s številom okuženih.

Otroci – zaviralci okužb?

šolar
Kar dva modela predvidevata šolanje večine ali vseh doma.

Kar dva slovenska scenarija tako predvidevata, da bo doma ostal ali velik del učencev ali pa kar vsi učenci, a to morda ni najbolj logična rešitev.

Zadnja raziskava Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni je namreč pokazala, da otroci veliko redkeje zbolijo za covidom-19 kot odrasli – med vsemi obolelimi predstavljajo le 5 odstotkov otroci, mlajši od 18 let. Poleg tega ti ne zbolijo tako hudo in bolezen redkeje kot odrasli prenesejo na druge.

Spodbudna je tudi raziskava iz nemškega Dresdna: ta je pokazala, da se je novi koronavirus v šolah, ko so se maja ponovno odprle, širil v manjši meri in nobenega dokaza ni, da bi se tam hitreje širil in bi ga otroci pogosto prenašali – ravno nasprotno. Direktor poliklinike za otroke in mladostnike Univerzitetnega kliničnega centra v Dresdnu, Reinhard Berner, je celo dejal, da so otroci prej zavorni dejavnik pri okužbah – prav vse okužbe, ki so jih pri njih potrdili, se namreč niso razširile in kljub temu, da so se na šolah pojavili primeri, te niso nikdar postale nova žarišča.

Primer Nemčija

šola
Nekateri nemški otroci so se v šole že vrnili, a se držijo strogih ukrepov.

Nemčija je vrata svojih šol začela odpirati že na začetku avgusta, ko so se v nekaterih nemških zveznih deželah končale poletne počitnice. Prvi so v šolske klopi sedli učenci in dijaki iz zvezne dežele na severu Nemčije (Macklenburg – West Pomerania), vrnilo se jih je kar 150.000, a so se že na začetku pojavili primeri koronavirusa. Pozitivna je bila profesorica nemške gimnazije in domov je bilo poslanih 800 dijakov, ko pa je bil pozitiven učenec ene izmed osnovnih šol, so v karanteno poslali 100 učencev. Kljub temu so se v šole vračali tudi učenci drugih zveznih dežel oziroma se bodo vanje še vrnili in se vračajo: vse do 12. septembra, ko zadnja zvezna dežela uradno konča s poletnimi počitnicami.

Vse nemške šole se držijo zelo strogih ukrepov. Organizirani so bili različni vhodi za različne razrede, prostori so pogosto zračeni, nameščena so razkužila, ves čas, vsaj v nekaterih zveznih deželah, nosijo tudi maske – ponekod že prihajajo pritožbe, da te izjemno motijo sam pouk in koncentracijo. Med različnimi zveznimi državami se sicer ukrepi nekoliko razlikujejo.

Tudi slovenski starši in ravnatelji za začetek 1. septembra – v šolah

pencil
Večina staršev in ravnateljev je za šolanje v šolah in ne na daljavo.

Tudi slovenske šole bi morale v primeru pouka v živo marsikaj prilagoditi, a večina strokovnih delavcev na področju šolstva želi vrnitev osnovnošolcev in srednješolcev v šole. Predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije Gregor Pečan zatrjuje, da si tega želijo ravnatelji in starši. To pa bi bil glede na dosedanje izkušnje primeren korak – ko so se pri nas odprli šole in vrtci, namreč ni bilo nobenih novih žarišč koronavirusa, prav tako mladi ne spadajo rizično skupino.

A hkrati ravnatelji opozarjajo, da so nekateri predvideni ukrepi proti širjenju bolezni v šolah praktično neizvedljivi in se bodo morali še precej organizacijsko uskladiti za njihovo vsaj približno izvajanje. Tudi Milan Kren, predsednik NIJZ, je za odpiranje šol – zaveda se negativnega učinka šolanja na daljavo in zato svari, naj se izogibamo rizičnim okoljem, ki bi utegnili do začetka šolskega leta epidemiološko situacijo poslabšati.

Šole ne bodo, kot so bile

Kakor koli – tudi, če se vsi učenci in dijaki vrnejo v šole, pouk še nekaj časa ne bo, kakršen je bil, vsaj dokler se situacija s covidom-19 ne pomiri. Učenci in dijaki bodo najverjetneje razdeljeni v manjše skupine, se gibali v manj prostorih, imeli različne vhode v šole, spoštovati bodo morali smernice in higienske ukrepe za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni.

Vsekakor ni enoznačnega odgovora na to, katera izmed možnosti je prava, a šolanje na daljavo prinaša številne negativne posledice tako na posameznike kot na celotno družbo. Zato skušajmo storiti vse, da epidemiološka slika ob koncu meseca ne bo zahtevala onemogočanja normalnega šolanja naših osnovnošolcev in srednješolcev.

+ objave

Novinar

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.