Vročinski val je dokazal, da razmere v študentskih sobah niso rožnate. Pred novimi visokimi temperaturami smo se obrnili na Študentski dom Ljubljana, kjer so nam pojasnili vse, kar v vročih dneh zanima študente.
Študentske sobe niso klimatizirane, prednost so imeli namembni prostori
»Študentske sobe v Študentskem domu Ljubljana praviloma niso klimatizirane,« so nam pojasnili pri Študentskem domu Ljubljana.
Ta sicer upravlja študentske domove različnih starosti, zasnov in tehničnih značilnosti, ki so bili večinoma zgrajeni v obdobju, ko klimatizacija stanovanjskih objektov ni bila običajna projektantska rešitev. »Zato klimatizacija ni sistemsko urejena v vseh bivalnih enotah,« so dodali.
Zavedajo se, da lahko v času poletnih vročinskih valov visoke temperature vplivajo na bivalno udobje stanovalcev, zlasti v sobah, ki so bolj izpostavljene soncu ali se nahajajo v zgornjih nadstropjih.
»V zadnjih letih smo zato prednostno klimatizirali prostore, kjer je to nujno zaradi njihove namembnosti ali posebnih bivalnih razmer. Med njimi so internetna vozlišča v vseh domovih, družinski apartmaji v mansardah domov XI in XII ter jugovzhodni del doma DPL,« so predstavili potek klimatizacije prostorov.
Povprašali smo jih tudi o visokih temperaturah v sobah, a s podatki ne upravljajo. »Temperatur v posameznih sobah ne spremljamo s centraliziranim sistemom, saj domovi za to niso tehnično opremljeni. Poleg tega se temperature med sobami lahko precej razlikujejo glede na lego objekta, orientacijo sobe, nadstropje, senčenje, prezračevanje in druge dejavnike,« so nam odgovorili.
Nekaj pritožb, iskanje rešitev glede na posamezen objekt
V letošnjem poletju so po njihovih besedah prejeli manjše število vprašanj oziroma pobud študentov glede visokih temperatur.
Stanovalce so ob tem seznanili s priporočili za zmanjševanje toplotnih obremenitev: »Pri iskanju morebitnih nadaljnjih rešitev pa vedno izhajamo iz tehničnih značilnosti posameznega objekta.«
Za celovito klimatizacijo več kot 10 milijonov evrov
Sistemska vgradnja klimatskih naprav v vse študentske sobe predstavlja zelo zahteven projekt, so jasni pri Študentskem domu Ljubljana.
Poleg same namestitve klimatskih naprav bi bilo treba zagotoviti ustrezno električno priključno moč, prilagoditi elektroinštalacije, urediti namestitev zunanjih enot, odvod kondenza, izpolniti zahteve glede požarne varnosti, hrupa in varovanja videza objektov ter zagotoviti ustrezno vzdrževanje sistema.
»Ena ključnih omejitev je prav nezadostna priključna moč električnega omrežja, ki v večini objektov ne omogoča sočasnega delovanja klimatskih naprav v vseh sobah,« so nam pojasnili.
Po okvirnih strokovnih ocenah bi sistemska klimatizacija vseh bivalnih prostorov Študentskega doma Ljubljana predstavljala investicijo v višini 10 milijonov evrov ali več, pri čemer strošek povečanja priključne moči še ni vštet.
»Pri tem smo izhajali iz okvirne ocene stroškov klimatizacije srednje velikega doma s približno 250 stanovalci, ki znaša od 350 do 400 tisoč evrov,« so dodali k izračunu.
Poleg začetne investicije bi bilo potrebno zagotoviti tudi dodatna sredstva za tekoče in investicijsko vzdrževanje, kot so večja poraba električne energije, redni in izredni servisi ter amortizacija.
Preberite tudi ➡️ Kako pogosto je treba prati posteljnino v vročinskem valu?
Študentski dom Ljubljana je izvedel številne energetske prenove
»Zato Študentski dom Ljubljana pri obnovah objektov prednostno izvaja ukrepe, ki dolgoročno izboljšujejo bivalno ugodje in zmanjšujejo toplotne obremenitve na trajnosten način. V zadnjih dvajsetih letih smo izvedli številne energetske prenove, med drugim zamenjavo stavbnega pohištva v večini domov, dodatno izolacijo podstrešij v vseh domovih ter izvedbo toplotnoizolacijskih fasad z zunanjim senčenjem na več kot petnajstih domovih. Ti ukrepi pomembno prispevajo k nižjim temperaturam v poletnem času in hkrati zmanjšujejo toplotne izgube v zimskem obdobju,« so nam zagotovili.
Za prihodnje vroče dni pa dodali: »Podnebne spremembe prinašajo vse pogostejše vročinske valove, zato bomo tudi v prihodnje pri prenovah objektov iskali rešitve, ki bodo ob upoštevanju tehničnih, energetskih in finančnih možnosti izboljševale bivalne pogoje naših stanovalcev.«
Sončarica – Kako prepoznati znake, jo preprečiti in kako zdraviti?
Urednik portala Student.si
