Univerze in inštituti sporočajo: Zaupajmo znanosti, cepljenje je edina pot

Slovenske univerze in raziskovalni inštituti so v javnost poslali skupno sporočilo: zaupajmo v znanost, cepimo se in tako bomo premagali epidemijo.

Njihova skupna izjava je odgovor na izzive, ki jih je pred vse nas postavila koronska kriza. Žrtve, preobremenjeno zdravstvo, težave v gospodarstvu, šolstvu, kulturi in znanosti. Ko opozarjajo, ne vemo, kaj nas še čaka. »Zato je, če kdaj, ravno zdaj nujno, da stopimo skupaj, da gremo poenoteni naprej. Samo skupaj lahko premagamo ta pereč problem

»Premagajmo strahove z dialogom«

V družbi sta prisotna strah in nezaupanje v cepiva, a ne moremo zanikati, da je virus med nami. Zato strokovnjaki spodbujajo, naj sprašujemo, iščemo informacije, a pri pravih virih. Strahove lahko premagamo z dialogom. Tudi v Sloveniji imamo svetovno  uveljavljene strokovnjakinje in strokovnjake s področja medicine, mikrobiologije, imunologije in farmacije, ki nam želijo pomagati.

»Ko iščete odgovore na vprašanja, ki se vam porajajo v zvezi z epidemijo in cepljenjem, iščite verodostojne vire informacij. Zaupajte vrhunskim slovenskim strokovnjakom,« pravi direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo Maja Ravnikar.

Rezultati raziskav so transparentni, cepiva niso nastala iz ničesar

Strokovnjaki na nezaupanje v znanost odgovarjajo z neverjetnimi dosežki znanosti, ki se razvija že stoletja. Ti dosežki so na vsakem koraku: vozimo se z varnimi avtomobili, telefoniramo s pametnimi telefoni, prek spleta smo povezani s celotnim svetom, so zapisali.

Vrsta cepiv proti novemu koronavirusu

Predhodne raziskave so pogoj, da se znanost tudi danes razvija z veliko hitrostjo. Znanost se je izjemno hitro in v velikem obsegu odzvala na virus. Znanstveniki po vsem svetu so usmerili napore v en cilj – razviti varna in učinkovita cepiva. »Rezultati vseh teh znanstvenih raziskav so jasni, transparentni in vsem na voljo. Zaupajmo v znanost,« pravi direktor Instituta Jožef Stefan Boštjan Zalar.

A kot je dejala rektorica Univerze na Primorskem Klavdija Kutnar: »Cepiva proti covidu-19 ne bi imeli, če desetletja pred tem znanstvenice in znanstveniki ne bi raziskovali in razvijali tehnologije, na katero so se lahko oprli, in ga razvili tako rekoč čez noč. Zaupajmo jim.«

Cepiva preprečijo tri milijone smrti na leto

Poudarili so dosedanjo vlogo cepiv. Doslej so rešila več življenj kot katerokoli drugo zdravilo, izkoreninila so smrtonosne bolezni, kot so otroška paraliza, ošpice in črne koze, so zapisali. Še pred pojavom koronavirusa so cepiva preprečila do tri milijone smrti na leto. »Cepiva so eden ključnih znanstvenih dosežkov. Tudi v premagovanju koronakrize bomo uspešni le s pomočjo učinkovitih cepiv in z zadostno precepljenostjo,« pravi rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič.

Direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh dodaja, da »imamo jasno stališče in konsenz svetovne znanosti glede tega, katera je najbolj učinkovita in edina pot za izhod iz koronakrizecepljenje.« Kot so zapisali, koristi cepljenja za posameznico, posameznika in širšo družbo daleč presegajo morebitne neželene in neugodne učinke cepiv.

Nekaj najhujšega – izbirati, komu pomagati pri ohranjanju življenja in komu ne

Take zdravstvene krize, ko v bolnišnicah zmanjkuje postelj in kronično primanjkuje zdravstvenega osebja, v samostojni Sloveniji še ni bilo. »Zdravniki glasno opozarjamo, da bomo prisiljeni v izbiranje med tem, komu pomagati pri ohranjanju življenja in komu ne, in da je to nekaj najhujšega, kar se nam lahko zgodi,« izpostavlja dekan Medicinske fakultete UL Igor Švab. Pomagamo jim lahko z odgovornim ravnanjem – če upoštevamo zaščitne ukrepe in se cepimo, pravijo.

Zdravnica

Si želimo spet zaživeti na polno?

Vsi se sprašujemo, kdaj bomo živeli tako kot pred epidemijo. Ko ne bomo šteli žrtev, gospodarske škode, življenje bo teklo. »Z odločitvijo za cepljenje bodo naša življenja varnejša, prijetnejša, epidemijo koronavirusa bomo kot družba sprejemali in doživljali bolj sproščeno, predvsem pa jo bomo hitreje presegli. Upoštevajmo znanstvena dognanja, cepimo se,« odgovarja rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič.

Direktor ZRC SAZU Oto Luthar opozarja tudi na demokratično načelo – moja svoboda je svoboda drugega: »Moje zdravje lahko zagotovi zdravje drugega. Zato predlagamo, da razmišljanje o slabih namerah drugih in t. i. nacionalni razklanosti zamenjamo s prizadevanji za našo varnost in zdravje. In na tej poti imamo s cepljenjem daleč največ več možnosti.«

Prejšnji članekMoram vrniti državno štipendijo, če pravočasno ne magistriram?
Naslednji članekOcena filma: Spencer

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.