Za ali proti premikanju ure?

Vzroki za premik ure

Premik ure oziroma poletni čas (angleško DST – Daylight Saving Time) se je uveljavil z namenom večjega izkoriščanja dnevne svetlobe. Pred dobrimi sto leti so znanstveniki začeli ugotavljati, da bi bilo dnevno svetlobo bolje izkoristiti in za eno uro podaljšati dan, da bi tako pozneje začeli prižigati luči. Če bi ljudje vstajali ob sončnem vzhodu in šli spat šele po sončnem zahodu in ne medtem, ko še sije sonce, bi privarčevali pri energiji, so ugotavljali.

Poletni čas smo v Sloveniji pričeli uporabljati 27. marca 1983, da vsako zadnjo nedeljo v oktobru uro premaknemo za eno uro nazaj in vsako zadnjo nedeljo v marcu za eno uro naprej, smo dokončno določili leta 2006. Na svetu poleg Slovenije poletni čas oziroma premik ure uporablja okoli 70 držav. Nekatere države so takšno početje opustile, spet druge ga nikoli niso izvajale. Evropska unija je leta 1996 standardizirala poletni čas, edina evropska država, ki ga ne uporablja, je Islandija.

Argumenti za

Namen premikanja ure na poletni čas je bil, da bi luči prižgali kasneje v dnevu in tako bolje izkoristili dnevno svetlobo, s tem pa prihranili energijo. Zaradi ukrepa naj bi bilo manj prometnih nesreč in kriminala, pa tudi gospodarstvo naj bi čutilo pozitivne učinke.

Hkrati so se z uvedbo poletnega časa spreminjali delovni časi v tovarnah, uradih, šolah in vrtcih, vozni redi avtobusov in vlakov, zaradi česar je nastala zmeda.

Argumenti proti

Zdaj pa strokovnjaki pravijo, da zaradi premikanja ure nič manj ne porabimo ter da premikanje ure ni smiselno. Veliko ljudi premikanje ure zelo zmoti, saj jim uniči ritem spanja in povzroča utrujenost. Premik ure naj bi povzročal zdravstvene težave, vodil v motnje spanja in koncentracije, depresijo, tveganje za nesreče v prometu in na delovnih mestih, prav tako pa naj bi večal administrativne stroške podjetij. Premik ure celo povzroča dodatne stroške, saj je treba premakniti ure na vseh sistemih (računalniki, telefoni, vozni redi v letalskem prometu …).

Spremembe v Evropi

Pristojni odbor Evropskega parlamenta je leta 2019 v Bruslju sprejel predlog, da bi premikanje ure ukinili leta 2021, države članice Evropske unije pa bi si lahko same izbrale zimski ali poletni čas. Komisija Evropske unije je odločitev zaradi epidemije covida-19 prestavila za nekaj let. Razprava o koncu premikanja ure je v EU-ju v zadnjem času zamrla, uro naj bi premikali še do leta 2026.

Leta 2018 je Bruselj organiziral javno posvetovanje, ki je pokazalo, da smo Slovenci bolj naklonjeni poletnemu času, prav tako Portugalci, Ciprčani in Poljaki. Za zimski čas so glasovali Finci, Danci in Nizozemci.

Viri:

Poletni čas (DST – Daylight Saving Time)

Prejšnji članekTežave pri doživljanju orgazma
Naslednji članekPrepoznana nova vrsta dinozavra iz obstoječih primerkov

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.