Za kaj gre pri referendumu o noveli Zakona o RTV Slovenija

Kip dečka pred Televizijo Slovenija
Vir: Izrez zaslona

V nedeljo bomo na voliščih odločali o treh referendumskih vprašanjih. Pobudnica vseh treh zakonodajnih referendumov je stranka SDS.

Volivci bodo odločali o spremembi treh zakonov: o vladi, o dolgotrajni oskrbi in o Radioteleviziji Slovenija, ki je sprožil največ polemik. Referendumsko vprašanje glede slednjega se bo glasilo:

Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je Državni zbor sprejel na seji dne 21. julija 2022?

možnost označiti JA ali NE

Kakšne spremembe predvideva novela zakona o RTV?

Novela zakona o RTV predvideva spremembe vodenja in upravljanja javnega zavoda. Vlada želi s temi spremembami umakniti politiko iz RTV oziroma omejiti politični nadzor nad javnim servisom.

Spremenil bi se način imenovanja svetnikov, ki odločajo o programu radia in televizije. Programske in kadrovske odločitve zdaj sprejema Programski svet RTV, v katerega kar 21 od 29 članov imenuje državni zbor. Po spremenjenem zakonu bi se uvedel Svet RTV s 17 člani; šest bi jih imenovali zaposleni na RTV, 11 pa institucije, kot sta predsednik republike in varuh človekovih pravic.

Spremenilo bi se vodstvo RTV Slovenija. Vodstvo zavoda trenutno sestavljajo generalni direktor, direktor Radia in direktor Televizije. Spremenjen zakon bi uvedel štiričlansko upravo.

Zakaj ZA?

V kampanjo se je poleg koalicijskih strank Gibanje svoboda, SD in Levica vključilo veliko iniciativ in organizacij. Za sprejetje novele zakona so med drugimi Društvo novinarjev Slovenije, Inštitut 8. marec, Mirovni inštitut, PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja ter Zavod za kulturo raznolikosti Open.

Zagovorniki novele podpirajo omejitev političnega nadzora nad RTV, ki mora delovati kot neodvisen medij. Ko programske svetnike določajo politiki (državni zbor), na teh mestih velikokrat pristanejo osebe, ki so z njimi povezane, a za to niso usposobljene.

O tem Marko Milosavljević (PIC) pravi: »Težava državnega zbora je v tem, da lahko – in pogosto – imenuje ljudi izključno po strankarski liniji, pa čeprav so povsem nekompetentni za področje medijev ali nimajo nikakršne teže v slovenskem prostoru.«

Špela Stare iz Društva novinarjev Slovenije je dejala, da je prišel čas, da RTV Slovenija razbremenimo vplivov politike in mu omogočimo neodvisno delovanje – novi zakon ni popoln, slediti mora korenita reforma, je pa korak v pravo smer.

Na Inštitutu 8. marec so zapisali: »Zagotovimo si javno radiotelevizijo, ki ima vsebine za vse. Ne sledi tržni logiki in pritiskom in usmeritvam aktualne politike. Ampak zagotavlja dostopnost in skrbi za tiste v družbi na katere pogosto pozabimo: marginalizirane skupine, manjšine, otroke in starejše.«

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Inštitut 8. marec (@institut8.marec)

Zakaj PROTI?

Proti zakonu so med drugimi stranki SDS in SLS ter Zbor za republiko.

Nasprotniki zakona menijo, da se novela uvaja hitro in nepremišljeno. Dominik Štrakl (Slovenska demokratska mladina): »Gre za zlorabo nujnega postopka v državnem zboru, ki je onemogočila širšo javno razpravo – zagovorniki zakona želijo pod pretvezo depolitizacije zamenjati sedanje vodstvo.«

Podobno je na soočenju poudarila Alenka Jeraj iz SDS. V njeni stranki nasprotujejo zakonu, ker je bil zakon sprejet po nujnem postopku brez javne razprave: »Zakonodajnopravna služba v državnem zboru je povedala, da če gre za nujni postopek, je to treba argumentirati, kar pa se ni zgodilo

Poleg tega trdijo, da želi vlada pod krinko depolitizacije ukiniti in zamenjati programski ter nadzorni svet. »Pod pretvezo depolitizacije se obglavlja sedanje vodstvo,« so večkrat povedali člani SDS.

 

View this post on Instagram

 

A post shared by SDS (@strankasds)

Legitimnost referendumov ščiti kvorum zavrnitve

Da bi na referendumu zavrnili spremembo zakona, mora biti dosežen kvorum zavrnitve. To pomeni, da ni dovolj večina glasov tistih, ki bodo volili. Velja, da mora PROTI glasovati vsaj petina vseh volivcev. Ker bo v nedeljo skupno 1.695.330 volilnih upravičencev, mora proti posameznemu zakonu glasovati vsaj 339.066 volivcev.

Če bo večina volivcev ZA ali če kvorum zavrnitve ne bo dosežen, bo novela zakona sprejeta.

Nedelja, dan referendumov

V nedeljo, 27. novembra, pričakujemo še dva referenduma. V tem tednu si lahko že predčasno glasoval, a če nisi, imamo predstavitev obeh. Preberi si Za kaj se gre pri referendumu o noveli Zakona o dolgotrajni oskrbi in prispevek Za kaj se gre pri referendumu o noveli Zakona o vladi.

Sodeluješ lahko tudi v naši anketi Boš ZA ali PROTI?.

Prejšnji članekZa kaj gre pri referendumu o noveli Zakona o dolgotrajni oskrbi
Naslednji članekZakaj moraš imeti nastavljivo mizo?

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.