Zakaj so ženske v znanosti velikokrat še vedno spregledane?

enakopravnost

Prejšnji teden se je sestala Komisija za enake možnosti na področju znanosti in v okviru okrogle mize so razpravljali o ovirah pri napredovanju raziskovalk in razlogih za nizko prisotnost žensk na ključnih položajih v institucijah. Predsednica komisije Andreja Gomboc ob tej priložnosti opozarja, da na odločevalskih položajih še vedno prevladujejo moški.

Andreja Gomboc je ob priložnosti dodala, da se stvari premikajo zelo počasi, kljub temu, da si v okviru komisije že vrsto let prizadevajo za izboljšave. Izpostavila pa je tudi problem, na katerega je treba biti pozoren, in sicer na vprašanje privilegija: »Še vedno je pogosto izražena skrb, da če bomo skušali karkoli spreminjati in povečati zastopanost žensk na višjih položajih, med nagrajenci ali akademiki, lahko s tem storimo krivico komu od moških. Obstaja strah, da bi s sprejetjem kakšnih posebnih ukrepov ženske dobile posebne ugodnosti in privilegiran položaj, se pa pogosto pozabi, da če so sposobnosti enako porazdeljene med oba spola, potem so zdaj moški tisti, ki so privilegirani.«

Kaj pravi pa statistika?

Urška Arsenjuk s Statističnega urada RS je opozorila na padanje deleža žensk z naraščanjem kariernih položajev. Če je delež diplomantk skoraj več kot 50 %, je žensk vidno manj med docentkami, še manj pa med rednimi profesoricami – le še tretjina.

V 110 visokošolskih institucijah je v kar 74 na čelu moški, kar je zaskrbljujoče. Prav tako je s stanjem v javnih raziskovalnih organizacijah: med 16 institucijami sta ženski le na čelu dveh, štiri ženske pa so na položajih namestnic.

Univerza v Ljubljani: Kaj pravi rektor Igor Papič?

univerza v Lj logoRektor Igor Papič je dejal, da se slika Sursa odraža tudi na ljubljanski univerzi, kjer je procent žensk pri prehodu iz izredne v redno profesorico le 31 %. Opozoril je tudi na majhno število dekanij: med vsemi univerzami članicami je na mestu dekanje namreč samo 7 žensk, tri od teh so na čelu naravoslovne fakultete.

Dobitniki nagrad

Če v akademskem svetu prevladujejo moški, je temu tako tudi med dobitniki nagrad. Nekdanja predsednica odbora za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti Tamara Lah Turnšek je dejala, da se razmere na tem področju sicer izboljšujejo. Med dobitniki še vedno prevladujejo moški in število kandidatk še vedno ostaja nižje od številov kandidatov, a se je število žensk po letu 2013 začelo podvajati.

S(m)o ženske res manj ambiciozne?

Predstavnica ljubljanske filozofske fakultete Milica Antić Gaber pravi, da temu ni tako. Prepričana je namreč, da kandidatke za nagrade in napredovanja zagotovo so ter da jih najverjetneje ni nič manj kot moških, a so večkrat manj vidne ali celo namerno spregledane. Razlog je predvsem negativni predznak, ki označuje ženske, ki se izpostavijo, tako v politiki kot na akademskem polju – največkrat so namreč označene za karieristke. Zato namesto da bi se kot moški predlagale same, raje čakajo, da bodo opažene, povabljene ali predlagane.

Majhna količina žensk v znanosti in akademskih krogih torej ni problem žensk, temveč problem družbe.

yes we can

Mija Ivančič
+ objave

Urednica portala Študent

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.