Gradnja nove veterinarske fakultete naj bi pomenila napredek, razvoj in novo poglavje za prostor, kjer nastaja. A ob spremljajoči zasaditvi dreves se med prebivalci in opazovalci pojavlja drugačen občutek. Žalost, razočaranje in vprašanje, ali znamo do narave ravnati odgovorno.
Žalostna zasaditev dreves sredi suše
Povod za razpravo je bila objava na družbenem omrežju, v kateri je uporabnica opozorila na zasaditev dreves v času najhujše vročine in suše. »Pa saj je vseeno, če je rok za zasaditev sredi najbolj vročega in sušnega obdobja. Treba ga je upoštevati, pa tudi, če se sadike posušijo,« je zapisala ob fotografijah in dodala ironičen zapis: »#jihbomožezamenjali #imasemožese«.
Številni odzivi na zasaditev pred novo fakulteto
Objava je sprožila številne odzive. Mnogi komentatorji so opozorili, da mlada drevesa v takšnih razmerah potrebujejo posebno skrb – predvsem redno zalivanje, ustrezno pripravo tal in zaščito pred izsušitvijo.
»Večkrat – žal – to vidim. Zasadijo lepa mlada drevesca, potem pa jih nihče ne zaliva. V suši zdrži veliko debelo staro drevo, pa še tako trpi. Ne pa uboge mladike. Neodgovorno. In samo da se naredi. Brez pameti,« je zapisala druga uporabnica.
Podobno razmišlja tudi Jadranka Juras, ki se sprašuje, kakšen odnos imamo do dreves: »Sredi največje vročine in suše, v zemljo brez zastirke in zalivanja. Kakšen je to odnos?«
Komentatorji niso opozarjali le na čas zasaditve, temveč tudi na širši način načrtovanja novih ureditev. Nekateri menijo, da pri novih objektih prepogosto prevlada videz ob zaključku projekta, manj pa dolgoročna skrb za prostor. »Ko planirajo drevje, bi moral tisti, ki je zadolžen, naročiti zalivanje ali vreče z vodo,« je zapisala ena od komentatork.
Posebno pozornost so namenili tudi podobi novega prostora. Ena od uporabnic je izpostavila, da sama drevesa niso dovolj: »Kje pa so rastline okrog? Višji in nižji grmi, pa plazeče rastline? Bo okrog suha trava ali pa celo gramoz?« Po njenem mnenju način urejanja prostora veliko pove o našem odnosu do narave.
Ob vseh kritikah pa ostaja širše vprašanje: ali pri velikih gradbenih projektih dovolj upoštevamo podnebne spremembe in dejstvo, da so zelene površine danes pomembnejše kot kadar koli prej. Drevesa niso zgolj okras ob novih stavbah, temveč pomemben del bivalnega okolja – še posebej v mestih, kjer poletne temperature naraščajo.
