Zapuščena vojna baza Željava: Nastanek, propad in turistična destinacija

Željava, zapuščeno vojaško letališče
Željava, zapuščeno vojaško letališče Foto: Mindaugas Dulinskas iz iStock

Ko pomislimo na obisk sosednje Hrvaške, nam misli najprej gotovo odtavajo k čudovitem morju in očarljivim obalnim mestecem. Toda države bivše Jugoslavije so prepredene s skrivnostnimi ostanki nekdaj mogočne JLA, ki kar kličejo po raziskovanju. Vojna baza Željava, ki se nahaja neposredno na meji med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino pa je morda celo najbolj unikaten ostanek vojske naše nekdanje skupne države.

Poglejte si, zakaj je Jugoslavija potrebovala eno izmed največjih podzemnih letališč v Evropi in kako je vojna baza postala še ena žrtev krutih vojn, ki so območje nekdanje Jugoslavije zajele v začetku devetdesetih.

Zakaj je nastal »Objekat 505«?

Odgovor je načeloma zelo enostaven: strah pred napadom Varšavskega pakta na Socialistično federativno republiko Jugoslavijo. Toda, zakaj ravno letališče pod zemljo, sredi ničesar, skrito med visokimi hribi in težko prehodnimi gozdovi?

Glavni vojaški letališči v letih pred izgradnjo vojne baze v Željavi sta bili v Somboru in Batajnici. Zaradi velike izpostavljenosti teh letališč sredi ogromne ravnice, je vodstvo JLA ocenilo, da bi v primeru napada jugoslovansko vojno letalstvo bilo uničeno v pičlih 20 dneh. Za vzor so vzeli podoben objekt na Švedskem, dodaten pogoj pa je bil tudi, da lahko baza zdrži eksplozijo jedrske bombe z 20 kilotonami eksploziva. Zaradi geomorfološke sestave hribov v okolici vasi Željava, je ta lokacija postala idealna za najslavnejše jugoslovansko vojno letališče.

Fotografija notranjosti letališča, nastala v sedemdesetih letih.
Zakaj je JLA potrebovala ta futuristični projekt? Foto: on Atlas Obscura

Gradbena dela so se začela leta 1948, torej na vrhuncu napetosti med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Zaradi izjemno težkih pogojev in trdih kamnin so trajala kar 20 let. Šlo je za enega izmed največjih in najdražjih vojaških projektov v Evropi, ki je v tistem času stal približno 6 milijard ameriških dolarjev. Danes bi to znašalo dobrih 42 milijard dolarjev, kar je trikrat več od skupnega letnega vojaškega proračuna Hrvaške in Srbije!

Skriti vojaški velikan

Glavna naloga objekta je bila vzpostavitev, integracija in koordinacija vsedržavne radarske mreže za zgodnje opozarjanje v SFRJ, podobne sistemu NORAD v ZDA. Kot vemo, pa objekt ni skrival samo radarjev, temveč tudi ogromno število najsodobnejših vojaških letal, ki jih je imela na zalogi JLA.

V bazi je deloval 117. lovsko-aviacijski polk s kar dvema celotnima lovskima eskadriljama, oboroženima s takrat najsodobnejšimi letali MiG-21. Tretja eskadrilja je bila stacionirana v Puli in je služila za šolanje pilotov. Poleg tega pa je bila na Željavi stacionirana tudi 352. izvidniška eskadrilja, ki pa ni bila del 117. LAP. Zaradi svoje izjemnega strateškega pomena je bila podrejena neposredno vrhovnemu Poveljstvu vojnega letalstva in protiletalske obrambe v Beogradu.

mig 21, plane, military jet
Baza je bila polna supersoničnih lovcev MiG-21 Foto: Eu_eugen iz Pixabay

Kot veste, je letališče v veliki meri skrito globoko pod zemljo. Prepredeno je s tuneli, v skupni dolžini 3,5 km. Glavni bunker ima štiri vhode, ki so jih ščitila 100-tonska tlačna vrata, od katerih so bila tri posebej prilagojena obliki letal. Vodstvo je načrtovalo, da bo baza v prihodnosti opremljena z doma razvitimi lovci YU Supersonik, ki pa niso ugledali luči sveta.

Podzemno skrivališče za 58 letal!

Letališče Željava je brez dvoma inženirska mojstrovina, ne glede na naše mnenje o nekdanji SFRJ. Podzemni bunkerji in tuneli so lahko skrili celo 58 najsodobnejših letal tistega časa in sprejeli tudi do tisoč članov vojaškega osebja. Poleg tega pa je bila baza dobro opremljena tudi za primer jedrske vojne. Kot rečeno, naj bi zdržala eksplozijo 20 kiloton. Takšno moč je imela jedrska bomba v Nagasakiju. Baza je imela tudi dovolj zalog hrane, goriva in streliva za vsaj 30 dni, imela je tudi svoj podzemni izvir pitne vode.

Nad zemljo je imel objekt pet vzletno-pristajalnih stez, v neposredni bližini baze pa številne mobilni radarje kratkega dosega za sledenje in ciljanje. Baza je bila seveda opremljena tudi z izstrelki zemlja-zrak, enotami motorizirane pehote ter s parom letal za hitro ukrepanje, pripravljeni za vzlet v vsakem trenutku. Dostop do baze je bil zelo dobro nadzorovan, veljala pa je mrtva straža (dovoljenje ustreliti vsakogar, ki se brez dovoljenja približa).

Entrance to the Željava Air Base in Croatia.
Kakšno preteklost skrivajo podzemni bunkerji Željave? Foto: Christian Lendl iz Unsplash

Neslavni padec velikana

Kljub svoji mogočnosti tudi Željava, enako kot JLA, ni bila kos vojnam v Jugoslaviji. Prav konec življenjske dobe letališča tudi nekoliko očrni delovanje te vojaške baze. Avgusta 1991 so tako dežurna letala prestregla helikopterje hrvaške policije, ki so bili namenjeni v Knin, da bi Srbom onemogočili izvedbo načrtovane teroristične akcije.

7. oktobra 1991 so letala raketirala tudi Banske dvore v Zagrebu z namenom atentata hrvaškega predsednika Franja Tuđmana. Mednarodni javnosti pa je v spominu gotovo najbolj ostal incident z dne 9. januarja 1992, ko je pilot Emir Šišić sestrelil helikopter Evropske skupnosti. Življenje je izgubilo pet oseb. Po umiku JLA, je bilo vodstvo bataljona premeščeno v Banja Luko, vojska pa je tam ostala še nadaljnjih šest mesecev z namenom urjenja paravojaških sestav vojske tako imenovane Republike Srbske Krajine.

Fotografija napada na Banske dvore jeseni 1991.
Letala z Željave so skušala izvesti atentat na nekdanjega hrvaškega predsednika Tuđmana. Foto: on Braniteljski portal

Slabo izurjene in podivjane srbske paravojaške enote niso bile dorasle večjim vojaškim operacijam, zato so svoje delovanje omejile na okoliške vasi in hribe. Radarski položaj je bil aktiven do avgusta 1995, ko so srbski vojaki med umikom uničili položaje in opremo. Vojašnico v Ličkem Petrovem Selu je uporabljala Srbska vojska Krajine in v njej služila redni vojaški rok vse do osvoboditve v operaciji Nevihta leta 1995, s katero je Hrvaška osvobodila večino svojih ozemelj, ki so jih zasedli Srbi.

Načrtujete obisk Željave?

Do letališča v Željavi je najlažje priti z avtom. Baza se nahaja približno 15 minut od mejnega prehoda Izačić – Ličko Petrovo Selo. Sledite navigaciji, ki vas bo zanesljivo pripeljala tja. Če pa avta nimate, obstaja tudi nekaj vodenih ogledov, odhodi so iz Zagreba ter Plitvičkih jezer, ki so v bližini Željave. Če se torej odpravljate do tega brutalističnega vojaškega objekta, si kasneje oči spočijte z ogledom enega najlepših hrvaških biserov.

Abandoned Željava ( Zeljava) Air Base, situated on the Croatian Bosnian border near Bihać, was the largest underground airport and military air base in Yugoslavia, and one of the largest in Europe.
Slavni C-47, ki nas pričaka pred vstopom v bazo. Foto: Stepo iz iStock

Pred vstopom v bazo pa si ne pozabite ogledati slavnega razpadajočega letala C-47, na katerega se morate nujno podpisati s svojo unikatno nalepko! Nujno pa moramo opozoriti, da se ne smete preveč oddaljevati od uhojenih in betoniranih poti, ker je v okolici letališča še vedno ogromno neeksplodiranih min.

Prejšnji članek10 citatov Marka Avrelija, ki te naučijo kako živeti!
Naslednji članek5 ključnih nasvetov pri nakupu bluetooth zvočnikov

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.