Združene države Amerike so s 24. aprilom po 106 letih priznale armenski genocid. Joe Biden je tako postal prvi ameriški predsednik, ki je uradno razglasil in potrdil genocid, ki so ga zakrivile otomanske čete v dveh obdobjih cesarstva. Kot uradni datum se uporablja prav 24. april, ko so leta 1915 čete pobile okoli en milijon Armencev po bitki pri Sarikamišu.
Joe Biden je izpolnil obljubo, ki je mnogi niso
Od tega, ko je Ronald Reagan leta 1981 kot prvi predsednik dogodek razglasil za holokavst, je minilo že štirideset let. George W. Bush, Barack Obama in Donald Trump so na enem izmed korakov proti uradni razglasitvi, zavrnili potrditev genocida. Joe Biden pa je tako izpolnil svojo predvolilno obljubo ter na obletnico genocida le tega tudi uradno priznal.
Pred uradno razglasitvijo je poklical tudi turškega predsednika Tayyipa Recepa Erdogana in ga seznanil s svojo odločitvijo. Kot je bilo pričakovano, naj bi bil pogovor napet in poln iznajdljivih besed. Nekaj olja na ogenj je nato prilil tudi turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu, ki je povedal, da Turčija v celoti zavrača ameriško odločitev: »Besede ne morejo na novo spisati zgodovine. Politični oportunizem je največja izdaja miru in pravice. V celoti zavračamo to odločitev, ki je sprejeta izključno na populizmu.«
Zgodovine se ne da ponovno napisati
»Tekom desetletij so armenski priseljenci obogatili ZDA na nešteto načinov, a nikoli niso pozabili tragične zgodovine. Spoštujemo njihovo zgodbo. Vidimo njihovo bolečino. Potrjujemo zgodovino. Tega ne počnemo, da bi nekoga okrivili, temveč da bi zagotovili, da se to nikoli več ne ponovi,« je ob razglasitvi dejal predsednik Biden.
»Nihče nima nič od tega, da razprave, ki bi jih morali opravljati zgodovinarji, tretje strani politizirajo in iz njih ustvarjajo instrument vmešavanja v našo državo,« pa je odgovoril turški predsednik Erdogan in obrnil zrcalo nazaj v ZDA, češ naj pogledajo svojo zgodovino in jo obsodijo.
Kot so napovedovali, se je zdaj odnos med ZDA in Turčijo skrhal po večletnem trudu, ki ga je močno okrepil bivši predsednik Donald Trump. Po odločitvi Turčije, da z Rusijo podpiše orožarski nakupni sporazum, pa so se stvari skrhale v dobršni meri. Razglasitev »armenskega vprašanja« pa je to krhanje le še bolj odprlo.
Ob 106. obletnici se je ob spomeniku žrtvam genocida otomanskega cesarstva nad Armenci zbralo več tisoč ljudi. Nekaj dni pred tem pa se je več deset tisoč ljudi zbralo na tradicionalnem pohodu, kjer so zažigali bakle. Med njimi pa so se znašle tudi turške in azerbajdžanske zastave. Armenija že več desetletij zahteva priznanje genocida, ki ga Turčija vztrajno zanika in trdi, da je šlo za vojni pokol oziroma kolektivno tragedijo, kjer je umrlo tudi veliko število Turkov.
Armenski genocid aprila 1915
Med prvo svetovno vojno je Otomansko cesarstvo Armenijo videlo kot del Ruskega cesarstva, kar pa je bila le kulminacija desetletij nasprotij. Pred, med in po bitki pri Sarikamišu so se otomanski vojaki znesli nad armenskim ljudstvom. Upor Armencev je bil zatrt v kali in začela se je deportacija armenskega ljudstva z območja. Tisti, ki so preživeli začetni masaker, so bili poslani na pešačenje smrti. Okoli milijon armenskih žensk, otrok in ostarelih je bilo poslanih v sirsko puščavo. Na poti jih je spremljala otomanska vojska, ki je ropala, posiljevala in mučila vse. Kdor je preživel tudi to, je bil poslan v koncentracijsko taborišče, kjer je umrl še isto leto ali leto oziroma dve kasneje.
Armenski genocid je ena izmed največjih katastrof človeštva, v kateri je bilo izgubljenih med milijon in 1,5 milijona življenj. Natančnih številk in imen ne bomo nikoli vedeli. Poleg tega pa je bilo v uničevanju in posledicah zakrivanja genocida uničenih več stoletij armenske zgodovine, ki bo za vedno zakopana. Vsekakor pa ne bo nikoli pozabljena.
Urednik portala Student.si
