Komentar: Leto predsednice Nataše Pirc Musar

portret Nataše Pirc Musar
Nataša Pirc Musar l Foto: Mateja Potočnik Jordović l Vir: Nataša Pirc Musar

Konec meseca bo minilo 1 leto, odkar je Nataša Pirc Musar nastopila mesto predsednice republike. Kmalu po nastopu mandata je dokazala, da ne bo nadaljevala statusa quo, kar je bila navsezadnje tudi njena predvolilna obljuba. Od predhodnika Boruta Pahorja je ne loči le spol, temveč je razlike moč opaziti v samem načinu izvajanja funkcije.

Predsednik republike ima v Sloveniji relativno malo pristojnosti, ki so določene v Ustavi RS. Posebnega zakona o predsedniku republike, ki bi podrobneje urejal pristojnosti oz. naloge predsednika, v Sloveniji nimamo, zato je način izvajanja funkcije v veliki meri odvisen od vsakokratnega nosilca te funkcije. Tako obstaja veliko povsem legitimnih možnosti, kako posameznik razume vlogo predsednika.

Ker Ustava predsedniku oz. predsednici pušča precej proste roke, je zanimivo primerjati, kako se Nataša Pirc Musar razlikuje od npr. Boruta Pahorja, čigar mandat imamo še sveže v spominu. Prav primerjava med trenutno predsednico in njenim predhodnikom bo zato rdeča nit tega članka.

Tih ali glasen predsednik?

Ustava v 107. členu določa, da mora predsednik republike izreči mnenje o posameznem vprašanju, če to zahteva državni zbor. Kakšnih omejitev predsednikovega verbalnega udejstvovanja v Ustavi ne zasledimo, zato so se predsedniki in predsednica oglašali (ali ne oglašali) po lastnem preudarku – nekateri bolj, drugi manj.

Borut Pahor
Nekdanji predsednik republike Borut Pahor. Foto: Borut Pahor

Borut Pahor se je predvsem v drugem mandatu soočal s poplavo kritik, da ni dovolj glasen oz. da ne poda svojega mnenja, čeprav okoliščine to domnevno zahtevajo. Pahorjeva politika nevmešavanja je prišla do izraza v času vlade Janeza Janše sredi epidemije, ko so bile razmere v politiki posebej razgrete. Vendar pa njegovo ohranjanje distance do vsakodnevnega političnega dogajanja presega čas Janševe vlade, saj je takšno držo ohranjal vseh 10 let opravljanja funkcije. Njegov način je pred predsedniškimi volitvami leta 2017 kritiziral že Marjan Šarec.

»Tih predsednik« v parlamentarnih republikah, kjer je glavni zakonodajalec parlament in pomembnejši izvršilni organ vlada, ni redek pojav. Kot tak se mutatis mutandis približuje kakšnemu ustavnemu monarhu, ki želi delovati čimbolj nevtralno ter se izogiba vsakokratnih političnih konfliktov. Tako zelo redko v medijih preberemo, da bi npr. nemški zvezni predsednik Walter Steinmeier podal mnenje o kakšni stvari (gl. DW).

Nataša Pirc Musar je Anžeta Logarja, ki se je nagibal k Pahorjevi politiki tihega predsednika, premagala tudi zaradi nasprotovanja takšni drži. Obljubo, da se bo oglašala, ko in če se ji bo to zdelo potrebno, je držala. V svojem prvem letu mandata je podala več kritik, ki so na strani opozicije največkrat leteli na stranko SDS in njenega predsednika (npr. poziv k oboroževnju). Kar precej kritik pa je letelo tudi na vlado zaradi neizpolnitve obljubljenih reform in okoliščin povezanih z nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar, ki je od marca letos svetovalka v kabinetu predsednice republike.

Tatjana Bobnar
Tatjana Bobnar Foto: on predsednica

Kritika vlade in delovanja predsednika vlade Roberta Goloba ter imenovanje Bobnarjeve v kabinet predsednice je nekoliko ohladilo sprva tople odnose med Gregorčičevo in Erjavčevo. Kljub ohlajenim odnosom pa lahko v kriznih trenutkih spremljamo skupne nastope predsednika vlade in predsednice republike, kar se je najlepše pokazalo v času poplav.

Vlada in predsednik

Dober ali vsaj znosen odnos med predsednikom republike in vlado oz. njenim predsednikom je ključen prav v primerih kriznih trenutkov, ko je pomembno znati stopiti skupaj. Pahor je v vseh takih trenutkih stal z vsakokratno vlado. Tako npr. v času migrantske krize v Cerarjevem mandatu (takrat je moral na zahtevo poslancev tudi podati svoje mnenje) ali pandemije v Janševem. To seveda ni pomenilo, da se je per se strinjal s posamezno vlado ali njenim delovanjem, vendar je v napetih časih pokazal solidarnost in umirjenost. Tovrstno sodelovanje pozitivno vpliva na počutje državljank in državljanov ter vladi omogoči lažje spopadanje s težavami.

Problem se namreč pojavi, ko med predsednikom republike in vlado obstajajo napeti odnosi. Na Hrvaškem smo lahko priča takim odnosom med Milanovićem in Plenkovićem, kar v časih povišane napetosti povzroča nestabilnost države in negotovost med ljudmi. Ko se predsednik republike posmehuje priporočilom vlade za varčevanje energije, to gotovo ne more biti dobro.

Delovno kosilo predsednika vlade in predsednice republike
Delovno kosilo predsednika vlade in predsednice republike Foto: on gov

Predsednica Pirc Musar kljub poslabšanju odnosov ne »solira« ali po nepotrebnem nagaja in v resnih trenutkih aktivno sodeluje z vlado na način, da izpostavi ključne probleme in pomiri državljane.

Težko verjamem, da bi se odnosi med njo in vlado tako poslabšali, da bi se odrekla sodelovanju v času kriz in naravnih nesreč, v katerih Slovenci pregovorno znamo stopiti skupaj.

To pa ne pomeni, da med vlado in predsednico ne prihaja do ostrih besednih izmenjav, ki jih v času Pahorjevega mandata nismo bili vajeni – vsaj ne javnih.

Poleg afere s Tatjano Bobnar je predsednico zmotilo imenovanje Samuela Žbogarja za vodjo slovenske posebne misije za članstvo v Varnostnem svetu Združenih narodov in posredovanje policije na otvoritvi prenovljenega Roga. Medtem pa je bila tudi sama deležna kritik vladajoče stranke Svoboda, ko je prekinila sodelovanje z aktivistko Saro Štiglic. Ostro se je takrat odzval tudi predsednik vlade Golob.

Omenjene politične akrobacije so najverjetneje razlog, da se Golob in Pirc Musar ne srečujeta tako pogosto, kot sta si bila obljubila po predsedniških volitvah lani. Več o tem in o odnosih nekdanjih predsednikov ter premierjev poroča N1.

Pomilostitve

Predsednik republike ima po Ustavi v 107. členu pristojnost, da odloča o pomilostitvah. Nadalje je ta pristojnost urejena v Zakonu o pomilostitvah, ki pa v času pisanja tega članka postaja vedno bolj pereča tema.

Nataša Pirc Musar je namreč sprejela sklep o pomilostitvi treh tujih državljanov, ki so jih slovenska sodišča obsodila zaradi pomoči tujcem pri nezakonitem prečkanju meje. Predsedničina odločitev je razburila politične stranke, predvsem največjo opozicijsko. Sklepu predsednice je nasprotovalo tudi okrožno državno tožilstvo.

Zaradi tega je 30. novembra Državni zbor pozval predsednico, naj se izreče glede izvajanja Zakona o pomilostitvi in predlogih za spremembo zakona. Predsednica je obljubila, da se bo odzvala v predpisanem roku.

Nataša Pirc Musar je v enem letu opravljanja funkcije odločala o 27 pomilostitvah, pri čemer je ugodila štirim prošnjam. Nekdanji predsednik Pahor je bil do pomilostitev zelo zadržan in je v svojem prvem mandatu od 308 prošenj ugodil štirim, v vseh desetih letih pa osmim prošnjam. Morda je vseeno prezgodaj, da bi ocenjevali, ali je trenutna predsednica pomilostitvam bolj naklonjena kot njeni predhodniki, vendar trenutno povprečje nakazuje določeno tendenco.

Velika kristalna dvorana v predsedniški palači
Velika kristalna dvorana v predsedniški palači Foto: on predsednica

Za primerjavo: prvi predsednik Milan Kučan je v dveh mandatih pomilostil 200 posameznikov, Janez Drnovšek v enem mandatu 99 posameznikov, Danilo Türk pa se je v enem mandatu za pomilostitev odločil v 19 primerih.

Proslave in dogodki

Ustava resda obvezne udeležbe na proslavah predsedniku ne nalaga, ampak v Sloveniji je zelo pomembno, na kateri proslavi se pojavi ali ne pojavi predsednik republike in kaj tam pove. Nataša Pirc Musar je letos v kontekstu proslav javnost nekajkrat razburila ali razočarala.

Prekinila je dolgoletno tradicijo, ko je ni bilo na proslavo ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom na Hotizi. Svoje razočaranje je takrat izrazil župan občine Lendava Janez Magyar, ki je dejal, da se do zdaj še ni zgodilo, da predsednik republike ni bil prisoten na omenjeni proslavi. Proslave se je sicer udeležil bivši predsednik Pahor.

Bolj konservativne je zmotila predsedničina odsotnost na mašah za domovino, ki potekajo vsako leto okoli dneva državnosti ter dneva samostojnosti in enotnosti. Junija je svojo odsotnost opravičila, saj je bila takrat v Strasbourgu. Mnogi zato pričakujejo, da se bo maše za domovino udeležila konec decembra letos, tj. pred dnevom samostojnosti in enotnosti. Bivši predsednik Pahor se je omenjenih maš v ljubljanski stolnici redno udeleževal, čeprav sam ne pripada rimokatoliški veroizpovedi.

Bronze sculpture of bishops by Marko Mitic on a door on the Cathedral of St. Nicholas in Ljubljana in Slovenia
Foto: Panama7 iz iStock

Predsednica je prav tako razburila zamejske Slovence v Italiji z izjavo, da je njihova domovina Italija, pri čemer je – kot so kasneje pojasnili iz njenega kabineta – želela povedati, da so zamejski Slovenci državljani Italije.

Nič kaj več sreče ni imela s slovenskimi zamejci na avstrijskem Koroškem, ki jih je razburila že kmalu po njeni izvolitvi. Manjšinske pravice koroških Slovencev je opisala kot zgledno urejene.

Sploh v zadnjih dveh primerih moram predsednici republike stopiti v bran. Izjave, čeprav dobronamerne, je mogoče večkrat interpretirati drugače. Spomnimo samo na Pahorjeve miške male, ki nekdanjega predsednika še danes spravljajo v rahlo zadrego. Glede prisotnosti na proslavah in drugih slovesnostih pa bi se lahko Nataša Pirc Musar zgledovala po bivšem predsedniku, ki je na tak način ohranjal veliko bolj pristen odnos z ljudmi.

Poskus ocene predsednice

Nikakor se ne bi rad spuščal na nivo, da bi predsednico republike ocenjeval kot dobro ali slabo. Kot sem že v uvodu tega članka zapisal, je funkcijo predsednika moč razumeti na različne in hkrati povsem legitimne načine. Čeprav je lahko v mojem članku zaznati določeno naklonjenost interpretaciji manj intervencionističnega predsednika oz. predsednice, trenutna predsednica glede na javnomnenjske raziskave dela nekaj prav.

Prav tako kot Pahorja jo javno mnenje tradicionalno umešča na prvo mesto, kar vidim kot pozitiven in hkrati zanimiv pojav. Z izrazito drugačnim načinom opravljanja funkcije, s katerim je prilično razjezila leve in desne, ohranja visoko podporo med ljudmi, ampak ne z istimi razlogi kot jo je ohranjal njen predhodnik.

Pisarna predsednice republike
Pisarna predsednice republike Foto: on predsednica

Opažam namreč, da je njena prisotnost v življenjih posameznega državljana manjša od Pahorjeve. Razloge, zakaj je temu tako, bi lahko pripisali tudi njeni bolj zadržani uporabi socialnih omrežij (pri tej oceni igra vlogo moja pripadnost mlajši demografski skupini).

O Nataši Pirc Musar lahko beremo v tiskanih ali spletnih medijih, nikakor pa ne morem ovreči občutka, da Pahor trenutno predsednico večkrat celo zasenči. Sploh področja, ki zadevajo spravo in iskrene stike z ljudmi, ostajajo v domeni nekdanjega predsednika.

V naslednjih štirih letih bomo lahko spremljali nadaljnji razvoj predsednice, njen način opravljanja funkcije in končno, tudi zaupnico oz. nezaupnico na predsedniških volitvah. Do takrat pa ji želim, da bo v skladu s prisego spoštovala ustavni red, da bo ravnala po svoji vesti in da bo z vsemi močmi delovala za blaginjo Slovenije.

Prejšnji članekSwiftonomics – ali kako fenomen Taylor Swift spreminja gospodarstvo
Naslednji članekVzpon in padec italijanske mafije: Kako so Italijani strli Cosa nostro

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.