Svet je že več mesecev talec vojne, ki jo bijejo Iran, Izrael in ZDA. Čeprav je predsednik Donald Trump najprej govoril o dva do štiri in nato pet do šest tednov dolgi operaciji, se zdi, da bo to še ena tistih »večnih vojn«, ki jih Amerika začne, a ne konča. Da bi bila situacija še bolj zapletena se v Ameriki bližajo vmesne volitve, kjer zaradi tovrstnih sporov vedno bolje kaže demokratom, Trump pa niti v svojem gibanju MAGA ne uživa več absolutne podpore.
Vojna v Iranu
Vojna v Iranu, ki sta jo začela Amerika in Izrael 28. februarja poteka že dva meseca. Zdi se, da je to samo ena od neskončnih vojn, ki pa je skrhala dojemanje ZDA s strani zaveznikov kot tudi njenih glavnih svetovnih tekmecov. Trump je z napadom na Iran naredil eno najbolj nesmiselnih in tveganih potez v svojih dveh mandatih. Kar močno buri duhove je, da je predsednik Trump pri vprašanju o vojni v Iranu povsem spremenil svoja stališča, ki jih je zagovarjal tako v svojem prvem mandatu, kot v času volilne kampanije. Tudi sam je namreč glasno zagovarjal stališče, da se Amerika ne sme vtikati v odnose na Bližnjem Vzhodu in da se mora Amerika najprej osredotočiti na notranje politično stanje v državi, preden igra policaja na svetovnem odru.
Napad na Iran se je začel 28. februarja z bombardiranjem Teherana in drugih iranskih mest. V času vojne so ZDA izvajale predvsem zračne napade, niso pa poslale svojih vojakov v Iran, kar bi lahko pomenilo resno zaostrovanje konflikta. Po napadu pa je Iran zaprl Hormuško ožino, ki je strateško pomembna za cel svet, saj skoznjo vsak dan teče tudi do 20 odstotkov vse nafte, ki jo na dan porabimo po celem svetu. S tem je Iran resno zamajal ne samo trgovino z nafto, ampak se bo zaprtje te strateško pomembne ožine dolgoročno prelilo tudi v povišane cene hrane.
Opazovalci svetove politike so skoraj enotni v prepričanju, da Trump ni premislil svoje poteze in da si ni predstavljal, da lahko Iran z eno preprosto potezo zamaje celoten svet. Iran pa je po vse splošni paniki zaradi možnega pomanjkanja nafte dobil signal, da ima v rokah močnejši pogajalski adut, kot si je predstavljal.
Krhko premirje
Tako ameriški politiki, kot tudi vsi svetovni politiki zadržujejo dih ob dogajanju na Bližnjem Vzhodu, saj se vsi zavedajo, da je varčevanje zelo nepriljubljen ukrep, ki pa bo vplival tudi na vse prebivalce v posameznih državah in na politično priljubljenost posameznih politikov v teh državah. Zato je bilo premirje, ki je nastopilo 8. aprila trenutek, ko so si vsaj malo oddahnili. Obljuba o odprtju Hormuške ožine pa je tudi zbila ceno sodčka nafte na svetovnih trgih. Vseeno pa je sedaj že jasno, da gre za precej krhko premirje, ki so ga večkrat prekršile tako ZDA kot Iran z napadi na tankerje.
V sredo 22. aprila se je premirje izteklo, a zdi se, da se Trumpu ne mudi preveč odpirati fronte. Pogovori o miru naj bi potekali v Pakistanu, a tja tako Amerika, kot Iran odhajata s figami v žepu, zato so pogovori o miru precej neuspešni in še zelo daleč od dokončne rešitve. Hkrati pa ni realno pričakovati, da v javnost tako eni kot drugi pošiljajo prave informacije o poteku pogajanj.
Do neke mere pa potek pogajanj verjetno ovira tudi dejstvo, da imata Amerika in Iran zelo različna stališča o tem, kateri pogoji morajo biti upoštevani, da bi se vojna končala. ZDA naj bi brezkompromisno zahtevala, da Iran nikoli ne bo imel jedrskega orožja, da urana na svojem ozemlju sploh ne sme bogatiti in prost prehod skozi Hormuško ožino. Iran pa zahteva, da Izrael neha napadati Libanon in da jim Amerika odplača škodo, ki so jo povzročili v državi.
NATO vojna?
Trump s svojo retoriko v očeh evropskih zaveznikov in NATO zaveznikov gotovo ne bo dosegel naziva »najbolj priljubljen predsednik ZDA«. Njegov odnos do zaveznic se namreč spreminja skoraj iz tedna v teden. Na žulj mu je tokrat zavezništvo NATO stopilo, ko niso bili pripravljeni pomagati pri napadih na Iran, saj sami v teh spopadih niso videli nobenega smisla. NATO pakt namreč članic ne zavezuje k temu, da se vključijo v vojno, ki jo začne katera od članic, ampak ima predvsem obrambno vlogo.
Trumpa je takrat najbolj razjezila Španija, ki hkrati ne želi dati svojih oporišč na voljo Ameriškim letalom in ni pripravljena namenjati 5 odstotka svojega BDPja za vojsko. Trump je tako zagrozil z začasnim suspenzom Španije. Čeprav je Trumpova izjava naletela na veliko zgražanja in odzivov iz zavezniških držav, so zaveznice hitro ugotovile, da takšnih sankcij pogodba o zavezništvu sploh ne predvideva in si nihče ne zna predstavljati, kako naj bi takšna začasna izključitev izgledala.
Vojna z mediji?
Tudi doma ima Trump odprto fronto. Na račun njegovih nasprotujočih se odločitev, se bijejo prave »podcasterske vojne«. Od uboja Charlija Kirka do zdaj se zdi, da se je Trumpova priljubljenost, v paralelni medijski krajni, ki jo oblikujejo predvsem podcasti, povsem razblinila. Vstop v vojno z Iranom mu pri tem ni pomagal, ampak je situacijo še poslabšal. Od takrat skoraj vsak teden nekdo od njegovih preteklih zaveznikov v medijih javno oznani, da Trumpa ne podpira več. Začelo se je s Candace Owens, prelilo se je do Tuckerja Carlsona in Megyn Kelly, pred kratkim pa je Trumpa kritiziral tudi Theo Van.
Trump je na svojem omrežju Truthsocial zapisal: »Vem, zakaj se Tucker Carlson, Megyn Kelly, Candace Owens in Alex Jones že leta borijo proti meni, predvsem zato, ker menijo, da je čudovito, da ima Iran, največja država, ki podpira terorizem, jedrsko orožje – ker imajo eno skupno lastnost: nizek IQ. So neumni ljudje, sami to vedo, njihove družine to vedo in vsi ostali to vedo tudi! Poglejte njihovo preteklost, poglejte njihove dosežke. Nimajo tistega, kar je potrebno, in nikoli niso imeli!«
Zakaj je to sploh pomembno? Ker so prav to tisti ljudje, ki so Donaldu Trumpu pomagali do ponovne izvolitve na prejšnjih volitvah. Kako slabo je, kaže dejstvo, da je o vojnah med Trumpom in političnimi komentatorji, ki so nekoč spadali med MAGA navdušence, poročala celo RTV SLO! Odnos med Trumpom in dotičnimi komentatorji kaže na veliko razklanost znotraj njegovega gibanja MAGA, za katerega sedaj mnogi trdijo, da je mrtvo. Do razkroja, ki ga lahko javno spremljamo na raznih platformah, kot so youtube, instagram, X in druge, pa je vodila neumna odločitev za vstop v vojno z Iranom, zaradi katere trpi ves svet.
Novinar
