Komentar: Opletanje z besedama fašist in komunist

Zadnje mesece se veliko razpolaga z besedami komunist in fašist. Največkrat gresta ti besedi iz leve proti desni in obratno, vsaj tako lahko vidimo na Twitterju. Zakaj sta ti besedi tako popularni predvsem pri zaposlenih na Šubičevi 4 v Ljubljani in njihovih sledilcih. Osamosvojili smo se pred skoraj tremi desetletji, priložnost je bila za svojo pot, a kaj, ko stalno mlatimo prazno slamo. Kaj je komunizem? Kaj je fašizem?

Za začetek se držimo Leksikona

Kot vsak mladi prebivalec naše države, ki rad prebira ugankarske slovarje, se tudi ta članek začne z Leksikonom. Ta naj se ne bi motil, vsekakor pa je dober začetek v ocean znanja, ki ga dobimo skozi leta. Spodaj sta direktno iz Leksikona opisani besedi, na tebi pa je, da se o njih pozanimaš še bolj obsežno.

Komunizem

1.) ime za različne nadzore o preobrazbi družbe, povezuje jih predstava o skupni lastnini, odpravi družb. razredov in izkoriščanja. Prvine komunizma najdemo že v delih starih avtorjev od starega veka naprej. V novem veku komunistične utopije: T. Campanella, Država sonca, opisuje teokratsko komunistično skupnost, kjer je življenje vsakega posameznika vodeno po strogih pravilih in predpisih; Surovi k. v začetku 19. stoletja predvideva odpravo družine (skupnost žensk), utopični komunizem (E. Cabet) išče novo podlago novega življenja in ustavljanja, eksperimentalne komune v Ameriki, zarotniški komunizem (L. – A. Blanqui) hoče z državnim udarom ustvariti »diktaturo proletariata« kot »vzgojno diktaturo« manjšine nad večino. Koncept Karla Marxa in F. Engelsa predvideva brezrazredno družbo in »svobodo vsakega posameznika kot pogoj za svoboden razvoj vseh« (komunistični manifest) ter zavrača diktaturo elite »v imenu« interesa večine, izrazu »diktatura proletariata« pa daje pomen politične oblasti, največje večine, kar naj bi bilo delavstvo. Kasneje (Lenin in Boljševiki) prevladajo spet blankistične ideje: Stranka poklicnih revolucionarjev izvaja (sama ali v koaliciji sorodnih strank) »vzgojno diktaturo« kot prehodno obdobje k novi, svobodni družbi. Iz boljševiškega modela izhajajo kitajska, kubanska, albanska in druge različice, poskus njegovega reformiranja pa je bil jugoslovanski »samoupravni socializem«,
2.) Po boljševiški predstavi »višja faza”«družbe, ki pride po »diktaturi proletariata« in po »socializmu«, označuje pa jo »delitev vsakomur po njegovih potrebah«.
3.) Oznaka za različna politična gibanja in državne sisteme, ki so izšli iz leninizma. Osnovna značilnost komunizma kot političnega sistema je prevlada politične sfere (države) nad družbeno, ideološko vsiljevanje obveznih vzorcev vsakdanjega življenja, vključno z zasebnostjo. Komunizem se je izkazal kot gospodarsko neučinkovit, nesposoben jamčiti človekove pravice in kulturno nezadosten.

Fašizem

Skupen izraz za skrajno nacionalistična in totalitaristična gibanja (totalitarizem), ideologije ali politične sisteme od konca prve svetovne vojne naprej. Kot ideologijo označujejo fašizem : skrajni nacionalizem, antikomunizem, rasizem, šovinizem, revanšizem, populizem in socialna demagogija; pri vzponu na oblast upiranje na pol vojaške politične organizacije in aktivistične kadre, jurišnike. Kot politični sistem ga označujejo: antiparlamentarizem, odprava ustavne ureditve, nasilna odstranitev demokratičnih sil, koncentracijska taborišča, umori, težnje k nacionalni družbeni integraciji s pomočjo ene same stranke (princip vodje) in korporativnega predstavništva (korporativizem); antiliberalizem, povečano izkoriščanje delavcev (obvezno, prisilno delo), pospešeno pripravljanje na vojno (militarizacija industrije in ljudi), agresija, množično iztrebljanje nasprotnikov in podjarmljenih narodov (genocid, holokavst).
V Italiji je prišel fašizem na oblast 1922 po fašističnem pohodu na Rim (Mussolini). Nemški fašizem imenovan nacionalsocializem (nacizem) je izšel iz svetovne gospodarske krize po 1929, na oblast prišel, ko je Hitler leta 1933 postal kancler. Španski fašizem prišel na oblast z zmago generala Franca v državljanski vojni ob močni podpori nemškega in italijanskega fašizma in je edini preživel drugo svetovno vojno. Druga pomembnejša fašistična gibanja: Action Francaise, Heimwehr v Avstriji, reksisti v Belgiji, streličasti križi na Madžarskem, železna garda v Romuniji. Ustaši na Hrvaškem. Fašizem, ki je postal pojem nasilja in zverinstev, je dobil določilen udarec s porazom v drugi svetovni vojni. Nosilci fašističnih in podobnih fašističnih ideologij in gibanj po drugi svetovni vojni izhajajo delno iz predvojnega fašizma, večidel pa iz družbeno ekonomskih in političnih razmer v posameznih državah; neofašizem.

Kako bi lahko opisali to obmetavanje?

Da bi kar najlažje predstavil obe besedi, ki opisujeta določeno gibanje oziroma režim, sem pobrskal po spletu. Ah internet, zalega informacijske dobe, ki te lahko kaj hitro brcne v rit. Pa vseeno, prvih nekaj prispevkov o komunistih in fašistih, ki nam na Googlu padejo naprej, so posejani do konca članka s povezavo do celotnega zapisa tega medija ali osebe. In ja, normalno vzeto iz konteksta, saj smo v Sloveniji.

Slavijo vrednote komunizma. Slavijo torej smrt, krutost, posilstva, mučenje, enakost v revščini, izključevanje homoseksualcev in ljudi drugih ras, množično morijo. Na zunaj pa se predstavljajo kot borci za pravice vseh teh, ki jih je njihova najljubša ideologija brez kančka usmiljenja pomorila. 

Izobraziti se o besedah, ki jih govorimo in še o čem

Dandanes lahko vsak pride do čisto vseh informacij in spet je govora o informacijski dobi ter internetu. Res da je to lahko uporabljeno v dobro, ampak koliko ljudi je, ki verjamejo čisto vsaki stvari na internetu in so po treh letih še vedno tisoči obiskovalec strani z nagrado Iphone 6s. Seveda se je prijetno »skrivati« za ščitom računalnika in izmišljenega imena, a zakaj le takrat, ko nekoga žalimo? Tu v članku ni govora o nas navadnih ljudeh, ki bi lahko večkrat brali dejanske knjige s pravimi dejstvi in ne Wikipedije, ki po golu Messija pravi, da je Ronaldov oče. Upal si bom uporabiti stari jugoslovanski rek: »Uči knjigu«.

Ne obstajata le dve izbiri
Ne obstajata le dve izbiri

Fašist Mussolini in politkolesar Jenull imata veliko več skupnega, kot si mislite! – naslov članka spletnega portala Demokracija.si

Stopnjo više od njih pa so ljudje na določenih akademskih položajih, od katerih se čisto normalno pričakuje neka mera izobraženosti. Za mnoge je dokaz neumnosti prav žaljenje drugih oseb in to z res sočnimi besedami, med katere brez težav uvrstimo fašista in komunista. Vsekakor vemo, da je takih ljudi polno po svetu, državnem zboru in na konec koncev tudi v medijih.

George Orwell je opozarjal, da je označevanje posameznika s fašistom namenjeno predvsem diskvalifikaciji nasprotnika brez realne argumentacije.

Zaradi redne uporabe besede komunist, ki jo poslušamo zadnjih nekaj let, predvsem pa po osamosvojitvi, bo to kmalu postala normalna beseda. In tega se je potrebno bati, saj je blizu uvrstitve v vsakdanji vokabular tudi beseda fašist. Kakšno leto nazaj sem tako poslušal pogovor nekih mladeničev, v katerem je eden od njih odločitev staršev, da za vikend ne sme imeti zabave: »Moja tastara sta pač fašista.« Tihi nasvet bi bil, da naj se najprej pozanima o besedi, ki jo je povedal in kako jo pravilno vstaviti v kontekst.

 

Učenje

Zadnjič sem v DZ rekel, da je Bernard Brščič fašist. Danes mi je Slavko Bobovnik na RTV dejal, da se njemu »oznaka fašist leta 2018 ne zdi primerna skoraj za nikogar«.

Z delom zgornje objave je to storil Luka Mesec iz stranke Levica, ki je nadaljeval z neko razlago fašizma, druge svetovne vojne in deljenja na razrede. Razrede, za katere si mnogi želijo, da bi plačevali različen davek. Kaj pa se zgodi, če eno in isto osebo okličemo za fašista in komunista? Ima ta oseba pravico sama izbrati, kateremu taboru bo pripadala ali kako bi to šlo? Vrhovni vodja obmejne policije ali nekaj podobnega je bil po mnenju javnosti in medijev član obeh taborov. In tako smo na sledi neizobraženosti oseb, ki s temi besedami razpolagajo. Ne konča pa se pri tem, ampak pri mlajši generaciji, ki bo to vzela za normalo in v skladu z mojim prej napisanim spominom začela metati besedo fašist kot sneženo kepo. Izobrazba je obvezna za tiste, ki se želijo povzdigniti iz množice.

Besedi bomo do naslednjih volitev slišali še tisočkrat. Ko pa bodo prišle volitve pa še večkrat in to je res žalostno. Želimo imeti svojo državo, biti nova Švica, a ne znamo iz svoje slovenske kože. Bojimo se padlih režimov in jih sami, s svojimi besedami in strahovi, vsak dan znova obujamo. Če javnost misli, da je vsak volilec desničarske stranke fašist in vsak volilec levičarske stranke komunist, potem imamo še dolgo pot do civiliziranosti. S prepiranjem dajemo še večjo moč tistim na vrhu. Do takrat pa bomo očitno nosili maske, in to pod nosom.

Žiga Kastelic

Urednik portala Student.si

VIRLeksikon
Prejšnji članekZ vitaminom D nad koronavirus: v katerih živilih se nahaja?
Naslednji članekObjavljen razpis za štipendije za pomoč slepim in slabovidnim študentom
Žiga Kastelic

Urednik portala Student.si

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.