Sponzorirano

Intervju z mladim doktorjem s Teološke fakultete

Nik Trontelj
Mladi doktor Nik Trontelj
Sponzorirano

Začenjajo se vpisi na fakultete. »Najpomembnejša odločitev v vašem življenju«, pravijo nekateri. Zato je potrebno biti dobro informiran in izbrati študij, ki te bo veselil in ti omogočal osebno rast. Teološka fakulteta obljublja oboje, v dokaz pa smo se pogovarjali z mladim doktorjem Nikom Trontljem. Razkril je, zakaj je Teološka fakulteta nekaj posebnega med humanističnimi programi, kakšne so bile njegove izkušnje in kaj bi svetoval brucem. Obiskoval je univerzitetni dvopredmetni študijski program Teološki študiji, ki študentom omogoča večjo širino, saj si lahko poljubno izberejo drugo smer študija. Več pa v nadaljevanju.

Zakaj ste se odločili za ta program?

Ob koncu srednješolskega izobraževanja sem se želel usmeriti na področje družboslovja in humanistike, ki sem ju vedno prepoznaval kot svoji interesni področji. Imel sem več zanimanj, zato sem z veseljem odkril možnost dvopredmetnega študija in se odločil zanj. V dvopredmetnem študiju sem videl tudi boljše možnosti za kasnejšo zaposlitev. Tovrstni študij mi je omogočil poljubno povezavo dveh strokovnih področij, ki sta me pritegnili že kot otroka in mladostnika. To je bila na eni strani zgodovina lokalnega in širšega okolja, v katerem je človek puščal svoje sledi, na drugi strani pa teologija s svojo neizčrpno skrivnostjo, ki se dotika človekovega notranjega bistva. Vprašanja o človekovi duhovnosti je možno študirati le na Teološki fakulteti. Tako sem v dvopredmetnem študijskem programu FF UL in TEOF UL, smer zgodovina in teologija, ki sem ga nato opravil na prvi in drugi študijski stopnji, videl možnost za izobrazbo v smeri globljega razumevanja človeka kot enkratnega bitja, ki je umeščen v prostor in čas, a ju s svojim delovanjem tudi presega. Glede na to, da dvopredmetni študij omogoča izbirno kombinacijo študijskih smeri, sem lahko študijske teme osvetljeval z dveh vidikov, saj sem s študijem pridobil in združeval posebna znanja, ki jih omogočata obe strokovni področji. Lahko rečem, da sem pri odločanju za dvopredmetni študijski program bolj kot o zaposljivosti razmišljal o osebnih zanimanjih. Verjel sem, da se bodo s trdim delom in veseljem do študija naposled odprle tudi zaposlitvene možnosti. Nikoli mi ni bilo žal, da sem izbral dvopredmetni študij. Po opravljenem drugostopenjskem študiju sem se vpisal na doktorski študijski program Teologija in ga v mesecu marcu letos tudi uspešno zaključil.

Kaj počnete sedaj kot mladi doktor in če veste tudi za druge poklicne poti, ki so jih ubrali vaši sovrstniki/kolegi. Kako je z zaposljivostjo?

Čeprav sem novi doktor šele manj kot en mesec, se poleg redne zaposlitve že odpirajo tudi nove možnosti delovanja na ustreznih strokovnih področjih. Pri svojem delu veliko raziskujem v arhivih, pišem različna strokovna besedila in se kot visokošolski asistent pripravljam na pedagoško delovanje. Kot sem seznanjen, so tudi moji študentski kolegi nastopili različne poklicne poti, ki so bolj ali manj povezane z vsebinami njihovega študija. Nekateri delujejo v šolstvu, drugi v različnih relevantnih ustanovah (npr. muzeji), tretji pa delujejo na nepovezanih področjih, kjer tudi s pridom uporabljajo pridobljene študijske kompetence. Za študente teologije je značilno, da poleg strokovnega znanja med študijem oblikujejo osebnostne, komunikacijske in tehnične veščine, zato so zaželeni sodelavci na različnih področjih družbenega življenja.

Kaj vam je bilo najbolj všeč, vas je kaj motilo?

V času svojega dvopredmetnega študija sem imel pester način življenja, saj je bilo potrebno usklajevati urnike in skrbeti za ustrezno navzočnost na obeh fakultetah. Študent mora razviti dobre organizacijske sposobnosti, da uspešno vodi svoje obveznosti. Prednost študijskega programa je poleg spoznavanja različnih ustrojev fakultet in pridobivanja strokovnih znanj tudi širjenje socialne mreže poznanstev, saj ima dvopredmetni študent v praksi (vsaj) dve skupini sošolcev in profesorjev, ki vedo za njegov dvopredmetni študij in ga o njem pogosto sprašujejo. Zaradi vloge, ki jo ima teologija ali vera v družbi, je posebej zanimiv študent, ki prihaja s Teološke fakultete. To sem vedno doživljal kot dodano vrednost, saj sem lahko z različnimi sogovorniki na Filozofski fakulteti spregovoril o svojem študiju in tako na nek način izstopil iz povprečja. Če primerjam delo na obeh fakultetah, lahko rečem, da mi je osebno bolj ustrezal študij na Teološki fakulteti, kjer je zaradi primerjalno manjšega števila študentov in dobrih medsebojnih odnosov, ki vladajo na fakulteti, njihova obravnava bolj osebna. Prav ta poteza se je v mnogo širši organizacijski mreži Filozofske fakultete v nekaterih primerih lahko izgubila.

Kateri je bil vaš najljubši predmet?

Med svojim študijem sem poslušal mnogo predmetov z izvrstnimi predavatelji. Med najljubšimi predmeti na Teološki fakulteti so bili gotovo predmeti s strokovnega področja osnovnega bogoslovja, zato sem tudi svoja zaključna dela povezal s tem področjem. Najljubša sta mi bila temeljna predmeta s tega področja, in sicer Osnovno bogoslovje (ali Religiologija) in Nauk o Cerkvi. Pri teh predmetih se študent seznani z razlogi krščanskega verovanja. V ospredju je vprašanje, zakaj in kako je nekdo lahko veren v današnjem času in razmerah.

Kakšne obštudijske dejavnosti ponuja Teološka fakulteta študentom? Ste se jih udeleževali tekom svojega šolanja?

Teološka fakulteta vsem zainteresiranim nudi možnosti za dodatne dejavnosti, ki niso neposredno povezane z rednimi dolžnostmi. Predstavnik fakultete, ki je zaposlen na Teološki fakulteti, sodeluje v univerzitetni Komisiji za obštudijske dejavnosti, zato imajo tudi študentje Teološke fakultete možnost udeležbe na sejmih, kjer se lahko seznanijo in vključijo v različne organizacije za pridobivanje dodatnih znanj. Fakulteta organizira tudi športno–družabne dneve, strokovne ekskurzije ipd. Sam sem v času študija intenzivno sodeloval pri različnih projektih. Zlasti v času doktorskega študija sem imel priložnost sodelovanja na znanstvenih konferencah. Pogosto sem pomagal pri kakih »neformalnih« projektih na fakulteti, ko sem smel prihajati v fakultetni arhiv in preučevati gradivo za najrazličnejše namene ter opravljati organizacijske naloge v zvezi z objavami Teološke fakultete ob njeni 100–letnici. V okviru programa Ceepus sem se udeležil tudi mesečne mobilnosti v Pragi na Karlovi univerzi. Teološka fakulteta nudi in spodbuja različne oblike dodatnih aktivnosti za študente, ki si lahko dejavnosti izbirajo glede na svoja zanimanja.

V opisu programa je navedeno, da študentje pridobijo čut za sodobna teološka vprašanja. Imate kakšen primer?

Svet je v zadnjem stoletju doživel velike spremembe na mnogih področjih. Spremenile so se življenjske navade. Teološki študij, ki sodi na področje humanističnih ved, želi odgovoriti na sodobne razmere in vprašanja, s katerimi se danes človek srečuje. Značilnost sodobnega sveta je njegova globaliziranost. Ljudje različnih prepričanj živijo drug ob drugem. Teološka fakulteta s poglobljenim interdisciplinarnim pristopom študente seznanja z značilnostmi sodobnega sveta in njegovimi vplivi na človekovo duhovnost ter jih uvaja v dialog s pripadniki različnih miselnih in verskih nazorov. Teološka fakulteta je tesno vpeta v ekumenski in medverstveni dialog ter si prizadeva za pripravo študentov na sodelovanje s predstavniki različnih krščanskih Cerkva in svetovnih verstev. Primer dobre prakse glede razvijanja čuta za sodobne teološke izzive je, denimo, vabilo študentom k vsakoletni udeležbi verskih bogoslužij v različnih krščanskih Cerkvah (protestanti, pravoslavni) v času molitvene osmine za edinost kristjanov. Predavatelji so doslej organizirali tudi ogled pravoslavne cerkve v Ljubljani in Muslimanskega kulturnega centra ter džamije v Ljubljani. Teološka fakulteta želi slušateljem približati vrednote povezovanja, sodelovanja in sočutja, ki so pomembne za preživetje v sodobni kulturi.

Kaj bi odgovorili dijaku 4. letnika, ki Teološko fakulteto redukcionistično pojmuje kot »šolo za župnike«?

Študij na Teološki fakulteti že dolgo ni več namenjen le kandidatom za duhovniški poklic ali posvečeno življenje. Ti so danes na fakulteti celo v veliki manjšini. V zadnjih desetletjih je prav tako močno narasel delež študentk. Teološka znanja v sodobnem času ne koristijo le duhovniku, ampak se s teologijo ukvarja vse več laikov, ki bodo tudi v prihodnje v Cerkvi in družbi dobivali vse pomembnejšo vlogo. Če pojmujemo teologijo kot vedo, ki sodi le v cerkev, bi zanikali njen pomen v širšem družbenem okviru. Teologija ima nezamenljivo mesto v strokovnem in družbenem diskurzu, saj obravnava vprašanja, s katerimi se ne ukvarja nobena druga veda. To so vprašanja o smislu in vrednosti življenja, človekovi usodi in veri. Gre za tematike, ki sodijo k bistvu človeka.

Kakšen nasvet bi dali brucu Univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Teoloških študijev?

Najbolj pomembno je, da posameznik sam prepozna smer, v kateri bo lahko najbolje uresničil svoje znanje, talente in sposobnosti. Čeprav omenjeni študijski program dovršeno in zaokroženo oblikuje diplomanta, je v sedanjem stanju študij priporočljivo nadaljevati na drugi stopnji. S tem si diplomant poveča zaposlitvene priložnosti in še poglobi pridobljeno znanje. Na drugi stopnji si je po lastni izkušnji smiselno izbrati pedagoški študijski program, saj je pedagoško delo eno od pomembnih področij zaposlovanja teologov.

Ali je potrebno za obiskovanje Teološke fakultete biti veren? Vem, da ne, vendar lahko pokomentirate.

Glede na to, da je teologija govor »o veri«, ali še bolje – govor »iz vere«, je osebna dojemljivost za verske vsebine dodatna kvaliteta pri poglabljanju v teološki študij. Gotovo pa za študij teologije in obiskovanje Teološke fakultete osebna vera ni pogoj ali nujna okoliščina. Študijski predmeti so zasnovani v humanističnem in dialoškem duhu ter v širšem interdisciplinarnem okviru, zato študij odpira prostor za premislek z osebno refleksijo. Vsak študent je obravnavan z enako spoštljivostjo, spodbuja se njegovo kritično mišljenje. Zelo verjetno je, da bo študij teologije v študentu izzval prečiščevanje ustaljenih vzorcev razmišljanja in razvil nove možnosti v dojemanju sveta, človeka in presežnega ter mu tako ponudil neslutene možnosti za strokovni in osebni razvoj.

Sponzorirano

NI KOMENTARJEV

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.

Exit mobile version