Sponzorirano

Kako premostiti destruktivno jezo?

Ženska kriči z zaprtimi očmi
Sponzorirano

Tako kot druga čustva, ima tudi jeza namen – tipično je ta namen neke vrste alarm, da čutimo vzemirjenje in da nas nekaj teži. Čeprav je jeza lahko zelo moteča, nas po drugi strani lahko tudi motivira, da se spopademo z osnovnimi potrebami, željami in zaznanimi grožnjami, ki ležijo pod njo.

Neprocesirana jeza nas lahko vodi v konflikt, družbeno izolacijo, probleme na delovnem mestu, depresijo, sram.

Vsi ljudje ne procesiramo jeze na enak način. Nekateri jo procesirajo z agresivnostjo, nekateri z pasivno agresivnostjo, spet drugi jezo preusmerijo nase. Nekateri jo zanikajo ali pa postanejo tihi in odmaknjeni. Po navadi je jeza reakcija na neprijetna občutja, kot so bolečina, razočaranje, žalost, anksioznost in sram. Teh občutij se pa v trenutku jeze velikokrat ne zavedamo.

Jeza se po navadi začne z sprožilnimi dogodkom, ki zamaje našo notranjo harmonijo. Ta dogodek je lahko samo eden, ali pa gre za serijo le teh. Ne glede na sprožilec, pa je naš odziv rezultat pričakovanj, ki jih imamo o tem, kako bi se ljudje mogli vesti oz. kako bi se situacija (življenje) morala razviti. Velikokrat so taka pričakovanja nerealistična.

Kako nadzorovati svojo jezo na konstruktiven način:

• Čuječnost / meditacija: čuječnost in meditacija pomagata preiskati naše izkušnje brez, da bi na njih reagirali ali pa bi nas ta občutja prevzela. Z meditacijo se naučimo, da so naše misli, čustva in fizične reakcije samo začasne (in ne del nas samih). To poveča našo svobodo – kako se bomo ob občutkih jeze odzvali. Primer: v čuječnosti si lahko rečemo ‘’to je občutek, ki ga doživljam sedaj.’’ – s tem pridobimo občutek, da smo opazovalci in imamo čustva pod kontrolo.

• Sočutje do sebe: vključuje razumevanje našega trpljenja, sprejemanje sebe brez samo-obsojanja in videnje sebe, kot človeka, ki si zasluži skrb in nego. Ne vključuje samopomilovanja ali neobrzdanosti, ampak zdravo potrditev samega sebe. Ko smo sočutni do sebe, dojemamo svoja čustva manj ostro, kar lahko pripomore k umiritvi jeze. S sočutjem do sebe se nam poveča tudi čustvena prožnost in stabilnost.

• Samozavedanje: pri samozavedanju so v ospredju veščine, ki jih lahko uporabimo ko smo jezni. To je na primer dnevnik jeze (pomembno je, da dnevnik pišemo, ko smo pomirjeni), ki vključuje opis sprožilnega dogodka, notranjega dogajanja v njih in miselnega procesa v situaciji. Sčasoma lahko tako začnemo prepoznavati vzorce, ki se pojavljajo in jih tako lažje obvladujemo.

Če si zadamo cilj, da se bomo z jezo spoprijemali na bolj zdrav način, s tem delamo uslugo sebi in drugim. Čuječnost, sočutje do sebe in samozavedanje nas lahko vodijo k bolj avtentičnim in srečnim odnosom in večjemu sočutju do drugih.

Evitta Tutta, študentka dodiplomskega študija Psihoterapevtske znanosti na SFU Ljubljana

Povzeto po: Golden, B. (2016). Overcoming Destructive Anger: Strategies That Work. Baltimore: Johns Hopkins University Press., doi:10.1353/book.49288.

ambulanta@sfu-ljubljana.si | +386 1 425 44 33 | Spletna stran

V okviru svoje študijske prakse odgovarjajo študenti SFU Ljubljana, pod strokovnim mentorstvom izkušenih psihoterapevtov Psihoterapevtske Ambulante SFU. Če potrebuješ poglobljeno pomoč, nudi Ambulanta SFU različne oblike psihoterapije.

Sponzorirano

NI KOMENTARJEV

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.

Exit mobile version