Nedavno smo bili v Sloveniji priča razsežnim poplavam, ki so mnogim povzročile težave in materialno škodo. Prizadetim občinam, domovom in družinam smo posamezniki in država solidarno hitro priskočili na pomoč. Škoda je velika, a ostajajo tudi duševne stiske, ki smo jih lahko občutili vsi, ne glede na starost in spol. Doživljati vsa ta negativna čustva ni prijetno. Saj ko jih doživljamo, ne dosegamo uspešne pomiritve in se zdi, kot da ni prave rešitve, da bi se ponovno počutili dobro. Na srečo pa obstajajo orodja in s tem rešitve, ki lahko prinesejo pomiritev in regulacijo. S tem pa se v sebi ponovno počutimo varni in umirjeni.
Čustvena stiska je ob takih dogodkih normalna
Naravne katastrofe so za nas izjemno stresne. Negativna občutja lahko doživljamo prav vsi, tudi če sta naš dom in okolica ostala nedotaknjena in smo ostali na varnem. Taki nepredvidljivi dogodki nas šokirajo in na njih ne moramo biti nikdar dovolj pripravljeni. Ne glede na to, ali je bil ogrožen naš dom ali pa posledice spremljamo prek poročanja znancev, prijateljev ali družbenih omrežij oziroma medijev, lahko v sebi občutimo mešanico negativnih občutij. Povsem normalno je, če občutimo strah in negotovost.
Doživljati vso paleto negativnih čustev res ni prijetno, a je ob taki naravni katastrofi povsem pričakovano. Gre za naravni odziv naših možganov, s čimer nas obvarujejo, da lahko poskrbimo zase in svoje potrebe. Da bi nas obvarovali, namreč možgani aktivirajo tako imenovani varovalni mehanizem »beg, boj ali zamrznitev«. Gre za preživetveni odziv, da lahko poskrbimo za svojo varnost, tako bivanjsko kot psihološko. Odziv v nas vzbudi najrazličnejša telesna in čustvena občutja, kot so razbijanje srca, pospešeno dihanje, tesnobo, lahko smo jezni ali žalostni. Lahko tudi jočemo, smo telesno vznemirjeni ali čustveno povsem otopeli, kar je posledica strahu, nepredvidljive situacije in naše skrbi zase in najbližje. S tako intenzivnimi čustvi je težko zdržati. Zato je pričakovano, da jih ne moramo takoj regulirati in doseči notranji mir. Prav zato se lahko ob takšnih situacijah počutimo obupano in v sebi začutimo nemoč.
Vsak se odziva različno in išče pomiritev na svoj način
Tako intenzivna čustva v nas sprožijo željo po tem, da poskrbimo za našo varnost in varnost najbližjih oziroma drugih. Prav to je smisel in namen negativnih občutij. Saj se le tako v nas prebudi iniciativa, s katero poiščemo rešitve. Nekateri bodo v sebi začutili željo, da fizično pomagajo prizadetim v poplavi, drugi začutijo željo, da drugim in sebi nudijo podporo skozi pogovor. Tretji pa so čustveno otopeli do te mere, da ne zmorejo nič od tega in potrebujejo svoj varen prostor, kjer v miru predelujejo svoja čustva. Vsi imamo svoje potrebe, zato je prav, da poskrbimo zase tako, da bo za nas najboljše. Le tako si bomo vračali občutek varnosti in kontrole nad čutenji. Vsi ti načini odzivanja so pravilni. Zato je prav, če se v teh trenutkih ne obremenjujemo, kaj bi morali in česa ne. Ta krivda lahko vzbudi nova neprijetna občutja, ki pa stisko lahko še dodatno poslabšajo.
Orodja, s katerimi se lahko pomirimo in obvladamo čustveno stisko
Ko smo tako prežeti z občutji, nam lahko zelo učinkovito pomagajo orodja, s katerimi lahko dosežemo regulacijo doživljanja in v sebi ponovno začutimo mir in moč.
Orodja, ki so vam lahko v pomoč pri obvladovanju negativnih čustev, so naslednja:
- Ozavestite, kaj natančneje čutite in to sprejmite: ko čustva ozavestimo in definiramo ter si jih dovolimo čutiti, si povrnemo kontrolo nad čustvi in doživljanji.
- Bodite do sebe potrpežljivi in prizanesljivi: torej se ne obsojajte, ker se tako počutite, raje imejte do sebe odnos, kot bi ga imeli do najboljšega prijatelja.
- Z najbližjimi osebami, ki jim zaupate, podelite vse, kar mislite in doživljate: ob takih situacijah je iskrena in pristna komunikacija z drugimi dragocena za našo duševno zdravje. To nas pomirja, nam vrača moč in upanje.
- Nudite si varen prostor: izberete lahko poslušanje glasbe, branje, risanje, počitek ipd. Izberite tisto, kar v tem trenutku čutite, da bi vas razvedrilo.
- Pripravite si dnevno rutino in ji sledite; pri tem pomislite, kako si želite, da poteka dan, da boste ob tem zadovoljni in izpolnjeni.
- Definirajte tisto, za kar ste hvaležni in na kar ste pri sebi zelo ponosni: to vrača zaupanje vase in utrjuje samozavest.
- Zavedajte se, da so čustva le čustva: torej čustva so minljiva in tako, kot so prišla, tudi gredo. To zavedanje nas opogumlja, da se čustev ne bojimo in hitreje najdemo stik s sabo in svojim občutkom moči.
- V primeru, da doživljate intenzivno stisko in se nikakor ne morate pomiriti, se ne mučite sami. V tem primeru podelite, kar doživljate, osebi, ki ji zaupate ali pa pokličite eno od brezplačnih telefonskih številk, ki so namenjene razbremenilnemu pogovoru ter psihološki prvi pomoči (seznam je objavljen na tej spletni strani: https://nijz.si/zivljenjski-slog/dusevno-zdravje/prva-pomoc-v-dusevni-stiski-ob-poplavah/).
Ne (po)tlačimo čustev, ampak si jih dovolimo
Mnogim je neprijetno, ker se soočajo s paleto negativnih občutij. S tem čutijo ranljivost, ki jim sproža nelagodje. Ob tem pa se prebuja občutek sramu, da tako čutijo, in se jim zdi, da morajo biti za vsako ceno močni in dobre volje, saj dojemajo ranljivost kot znak šibkosti. Posledično negativna čustva zadržujejo zase, o njih ne govorijo in se pretvarjajo, da so povsem v redu. Prav zato je pomembno, če razumemo, da so prav vsa čustva dovoljena, tudi negativna. Ko doživljamo negativna čustva in se počutimo ranljive, to nikakor ne pomeni, da smo šibki in nemočni. Negativna čustva doživljamo, ker smo izpostavljeni okolju in situaciji, ob kateri je povsem normalno, da ne moremo ostati povsem ravnodušni in dobro razpoloženi. Negativna čustva se nam prebujajo zato, ker je situacija stresna, in ne zato, ker smo mi šibki. Prav zato je dragoceno, če dovolimo čutiti, kar čutimo. Bolj kot negativna čustva odrivamo vstran, si jih ne priznamo ali se jih bojimo, intenzivnejša so lahko in dlje časa lahko trajajo. Dovoljenje nam omogoča, da se negativnih čustev ne ustrašimo, s tem pa mnogo lažje zaupamo svoji notranji moči in poskrbimo za svoje potrebe. Na ta način razvijamo orodja, s katerimi se zmoremo odzivati v stresnih situacijah, jih premagovati in najti rešitve. S tem znamo vedno bolje poskrbeti za svoje duševno zdravje in si vračati dobro počutje in zadovoljstvo.
Drago Švajger, mag. ZDŠ, psihoterapevt, vodja in ustanovitelj centra za psihoterapijo, svetovanje in izobraževanje Uglašeni odnosi
