Vse, česar nisi vedel o vinu

Vino je najbolj priljubljena alkoholna pijača na svetu in ena izmed najbolj priljubljenih pijač nasploh. Izvor vina se že več tisočletij pojavlja ob človeku in njegovem razvoju, zato se nam zdi edino primerno, da predstavimo vino kot tako. Od kod izhaja, zakaj je pomembno za človeka, njegovo vlogo v veri in razlike v vinu po svetu. Izvedel boš dovolj, da boš lahko ob kakšni izmed pokušin vin v prihodnosti imel kaj pametnega za povedati.

Kaj točno je vino?

Vino je alkoholna pijača, ki jo pridobivamo iz grozdja oziroma grozdnega mošta. Vse se začne s trgatvijo, ki je tudi v Sloveniji že več stoletij del naše tradicije. Odvisno od stila pridelave pa sledijo še drozganje, maceracija in fermentacija. Čeprav se klasično proizvaja iz grozdja, poznamo tudi druge vrste vina, ki so nekoliko manj znane. Med njimi so medeno vino, riževo vino in sadno vino.

Kratka zgodovina vina

Najstarejši dokazi vinarstva s področja današnje Gruzije in južnega Kavkaza segajo vsaj 6 tisoč let v preteklost. Pijačo, zelo podobno vinu, oziroma dokaze zanjo so našli tudi že tisočletje prej na Kitajskem. Brez dvoma pa je bila najbolj priljubljena pijača v starem Egiptu, pri Grkih in Rimljanih, kjer je počasi dobivala tudi močan verski pomen predvsem pri krščanskih obredih. V zadnjih stoletjih pa se je vinorodništvo še močneje razcvetelo in vino je postalo najbolj priljubljena alkoholna pijača na svetu.

To še potrdi dokaz o količini vina, ki ga proizvedejo nekatere države. Preverimo Top 10 držav proizvajalk vina v letu 2019 (številke pomenijo milijone hektolitrov):

  • Italija – 47,5
  • Francija – 42,1
  • Španija – 33,5
  • ZDA – 24,3
  • Argentina – 13
  • Avstralija – 12
  • Čile – 11,9
  • Južna Afrika – 9,7
  • Nemčija – 9
  • Kitajska – 8,3

Različne delitve vina

Če vzamemo Evropo kot jedro vinskega sveta, moramo že tu določiti neke meje in delitve. Romanska ljudstva svoja vina najpogosteje poimenujejo po rastiščih trte oziroma teritorijih. Germanska ljudstva in naša okolica pa svoja vina poimenujejo po posameznih sortah vin. To pa ne pomeni, da v Franciji ne boš našel drugih poimenovanj, gre bolj za osnovno delitev, ko pogledamo širšo sliko.

Vino zelo radi delimo tudi po kakovosti, kjer poznamo tri osnovne kakovosti: namizno vino, ki ga obravnavamo kot najmanj kvalitetno, sledita kakovostno vino in vrhunsko vino.

Nešteto vrst vina

Delimo ga tudi na delež nepovretega sladkorja v vinu, kar nam da štiri osnovne skupine vina: suho, polsuho, polsladko in sladko vino.  Poleg tega jih delimo tudi na različne stopnje shranjevanja, dodajanja jedem, pridobivanja in starosti.

Kar se tiče še bolj osnovne in vsem znane delitve vin, pa moramo omeniti tudi to. Rdeče in belo vino sta najbolj tipična razdelitev, ki ga pozna vsak laik in nepoznavalec vin. Tu zraven na hitro dodajmo še peneča vina in desertna vina.

Države, ki spijejo največ vina

Na seznamu 167 držav, ki so jih razdelili po porabi oziroma popitem vinu, smo se Slovenci uvrstili zelo visoko. Koliko litrov vina na prebivalca smo porabili?

  • Francija: 6,75 l na prebivalca
  • Portugalska: 6,25 l na prebivalca
  • Moldavija: 5,59 l na prebivalca
  • Slovenija: 5,19 l na prebivalca

Za seboj smo pustili Švico, Italijo, Srbijo, Andoro, Belgijo, Avstrijo, Nemčijo in še mnogo drugih.

Konzumacija vina po državah sveta
Konzumacija vina po državah sveta

Poklici in hobiji v povezavi z vinom

Vinorodništvo je kot rečeno že dolgo del naše zgodovine. Skladno s tem pa obstaja nič koliko poklicev in v zadnjih letih tudi hobijev, ki se s tem povezujejo. Najbolj znani poklici so vinogradnik, enolog, pokuševalec in sommelier. Vsak izmed teh poklicev se začne s strastjo do dela in produkta. So zelo spoštovani poklici, brez katerih ne bi vedeli, da se desertno vino odlično poda k sladicam.

Katero vino gre h kateri jedi?

Obstajajo neka zlata pravila, po katerih se ravnajo vrhunski kuharji in poznavalci. Ta pravila ti bodo na hitro povedala, katero vino postreči h katerim jedem:

  • vino mora biti bolj kislo ali slajše kot hrana
  • rdeče vino je najbolje postreči k jedem z močnim okusom
  • belo vino je najbolje postreči k jedem z lažjim okusom
  • vino naj se bolj ujema z omakami, kot z mesom
  • rdeče vino združujemo s hrano po načelu harmonije
  • belo vino združujemo s hrano po načelu kontrasta

Vino ob hrani

Izbira pravih vin za katero koli priložnost

Brez možnosti izbire ti ne bo uspelo izbrati pravega vina in prav zato so ti tu v pomoč strokovnjaki s širokim naborom svetovnih vin, od Španije do Južne Afrike in od Tunizije do Nemčije. Izbira vin še nikoli ni imela tako svetovnega spektra kot ga imajo pri ePijačah. Preveri vso izbiro vin, ki jo imajo na voljo in se obrni na njihove strokovnjake, če te zanima še kaj o posameznih vrstah vin.

Urednik portala Student.si

Prejšnji članekKako delujejo nova mRNA cepiva in ali so varna?
Naslednji članekNovi rektor Gregor Majdič: »Če stvari kritiziraš, jih moraš sam tudi aktivno skušati spremeniti«

Urednik portala Student.si

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.