Jesen je letni čas, ki ga je ameriški pesnik Keats poimenoval “sezona meglic in blagodejne plodnosti”. Jesen je znana po žetvi, obarvanju listov oziroma dreves, nižjih temperaturah ter daljših in temnejših nočeh. V nadaljevanju te čaka 7 zanimiv dejstev o tem letnem času, ki jih morda še ne poznaš.
Začetek jeseni
Obstajata dva različna datuma, ki označujeta začetek jeseni. Jesen, kot jo določa kroženje Zemlje okoli Sonca, se začne na enakonočje, ki je 22. ali 23. septembra.
Za beleženje podnebnih podatkov pa je pomembno, da imamo določene datume, ki jih je mogoče primerjati, zato se meteorološka jesen vedno začne 1. septembra.
Drevesa se pripravljajo na zimo
Eno izmed najbolj prepoznavnih znamenj jeseni je obarvanje listov. Vedno krajši dnevi so znak drevesom, da se začnejo pripravljati na zimo.
Pozimi, ko se dnevi krajšajo, ni dovolj svetlobe, ki bi drevesom omogočala fotosintezo v enaki meri kot poleti. Drevesa zato začnejo zapirati svoje sisteme za proizvodnjo hrane in zmanjšujejo količino klorofila v listih.
Kemija barve
Klorofil je kemikalija, zaradi katere drevesni listi postanejo zeleni, in ko ta upada, postanejo druge kemikalije v listih bolj vidne.
Te so odgovorne za živahno jantarno rdečo in rumeno jesen. Odgovorne kemikalije so vrste flavonoidov, karotenoidov in antocianov.
Nekatere od teh kemikalij so enake tistim, ki dajejo barvo korenju (betakaroteni) in jajčnim rumenjakom (luteini).
Ljudje, rojeni jeseni, živijo dlje
Ena izmed preteklih študij je pokazala, da imajo dojenčki, rojeni v jesenskih mesecih, večjo verjetnost, da bodo živeli do 100 let, kot tisti, rojeni v preostalem delu leta.
Ugotovitve so pokazale, da je bilo 30% stoletnikov v ZDA, rojenih v letih 1880 – 1895, rojenih v jesenskih mesecih.
Dnevi postajajo krajši
Beseda enakonočje (ang. equinox) izhaja iz latinskega equi (kar pomeni enako) in nox (kar pomeni noč). Skupaj torej besedi tvorita enakonočje, ki označuje čas, ko sta dan in noč enako dolga.
Pogosto opazimo, da se po jesenskem enakonočju noči začnejo daljšati, saj so od takrat daljše od dneva, dokler se to ne obrne ob spomladanskem enakonočju.
Pomemben datum – 24. september 2303
Na splošno je jesensko enakonočje vedno bodisi 22. bodisi 23. septembra, vendar pa to ne velja vedno.
Ker gregorijanski koledar ni v popolni simetriji z Zemljino orbito, bo jesensko enakonočje občasno (a redko) padlo na 24. september. To se je nazadnje zgodilo leta 1931, naslednjič pa bo to tega prišlo šele leta 2303.
Perzefonina vrnitev
V grški mitologiji se je jesen začela, ko je Perzefono ugrabil Had, da bi postala kraljica podzemlja. V stiski je Perzefonina mati, Demetra (boginja žetve), povzročila, da so vsi pridelki na Zemlji umrli, dokler se njeni hčerki ni dovolilo vrniti, kar je označilo pomlad.
Junior novinar
