Dan, posvečen čebelam: 20. maj je svetovni dan čebel

Čebela na cvetu.
Foto: DanielPrudek iz iStock

20. maja praznujemo svetovni dan čebel, ki ga je na pobudo Slovenije (ki jo je takrat podpiralo 115 držav) Generalna skupščina OZN razglasila že leta 2017. Tako obeležujemo čebele že šesto leto zapored.

Svetovni dan čebel je slovenska pobuda

Dejstvo, da je pobuda prišla iz Slovenije, ni nič nenavadnega. Imamo namreč največ čebelarjev na prebivalca v Evropski Uniji, naša avtohtona slovenska čebela – kranjska sivka – pa je ena izmed najbolj razširjenih medonosnih vrst čebel na svetu.

Datum, ki smo ga izbrali za ta dan, je datum rojstva Antona Janše, velikega poznavalca čebel iz 18. stoletja.

Anton Janša.
Anton Janša. Foto: on Svobodna Slovenija

V čebelarstvu, ki je v naši državi izredno pomembna dejavnost, je ta uveljavil revolucionarne nove metode. V svojih dveh knjigah, ki sta še danes v uporabi, je med drugim redefiniral vlogo trotov in uvedel čebeljo pašo.

To priznanje, da so čebele ogrožene, je bila velika simbolna zmaga Slovenije, diplomacije ter vladnih in nevladnih institucij. Z nadaljevanjem te tradicije pa smo vsako leto ponovno opomnjeni o pomembnosti varovanja čebel in drugih opraševalcev.

Pomembnost opraševalcev

Opraševalci, kot so metulji, netopirji, kolibriji in navsezadnje čebele so vedno bolj ogroženi zaradi človeških aktivnosti.

Zaradi ljudi so današnje stopnje izumrtja vrst 100- do 1000-krat višje kot bi bilo to običajno.

Skoraj 35 odstotkov opraševalcev nevretenčarjev, zlasti čebel in metuljev, in približno 17 odstotkov opraševalcev vretenčarjev, kot so netopirji, grozi izumrtje, in to po vsem svetu.

Čebela nabira cvetni prah.
Čebela nabira cvetni prah. Foto: Joeri Mostmans iz iStock

To je katastrofalna statistika; opraševanje je namreč ključen proces za obstoj našega trenutnega ekosistema. Skoraj 90 % divjih cvetočih rastlinskih vrst je odvisnih od živalskega opraševanja, bodisi v celoti bodisi vsaj delno.

Ne samo divje rastline – tudi 75 odstotkov svetovnih pridelkov hrane in 35 odstotkov svetovne kmetijske zemlje potrebuje opraševanje s strani živali. Te torej ključno prispevajo k prehranski varnosti (vsaka tretja žlica je namreč odvisna od opraševanja) in k ohranjanju biotske raznovrstnosti.

Čebele specifično so tudi izredno pomembne v trajnostnem kmetijstvu in pri ustvarjanju milijone delovnih mest na podeželju. Brez njih bi marsikateri kmet izgubil pomemben vir prihodka.

Naraščajoča grožnja izumrtja

Če se bo torej trend izumiranja čebel in drugih opraševalcev nadaljeval, bodo hranljive pridelke, kot so sadje, oreščki in zelenjava, vedno bolj nadomeščali osnovni pridelki. Med te spadajo med drugim tudi riž, koruza in krompir. Takšna živila vsekakor niso dovolj raznovrstna, kar bo sčasoma povzročilo neuravnoteženo prehrano.

To od nas zahteva dodatno skrb za preživetje teh žuželk. Nujno je, da omejimo dejavnike, ki povzročajo padec odpornosti čebel in jih naredijo bolj dovzetne za škodljivce in bolezni. Intenzivne kmetijske prakse, sprememba rabe zemljišč, pesticidi ipd. morajo torej preiti pod strožje regulacije.

Škropljenje pesticidov.
Škropljenje pesticidov. Foto: fotokostic iz iStock

Slovenija je sicer kot ena izmed prvih držav Evropske Unije leta 2011 prepovedala uporabo nekateri pesticidov, ki so čebelam najbolj škodljivi, kar je pohvale vreden korak – vendar se pri njem ne sme ustaviti.

Ravno zato obstaja svetovni dan čebel – da se to zavedanje zasidra v vsakega posameznika.

Cilj dneva je opozarjanje na pomembnost čebel za naše preživetje, ozaveščanje o dejavnikih, ki jim grozijo, ter krepitvi ukrepov za zaščito opraševalcev.

Dogodki v okviru dneva

V okviru svetovnega dneva čebel je po Sloveniji potekalo (ali pa še bo) več dogodkov.  Največji dogodek na mednarodni ravni je organizirala OZN za hrano in kmetijstvo, katerega častna gostja je bila slovenska predsednica Nataša Pirc Musar.

Tudi letos bo potekala podelitev nagrade Zlata čebela, in sicer 24. maja v predsedniški palači. Nagrada bo letos podeljena za področje raziskav o čebelah, prejšnja leta pa so se prejemniki odlikovali na področjih promocije čebel in ohranjanja le-teh.

Z Zlato čebelo Slovenija utrjuje svoj sloves kot čebelarska in biotsko raznolika dežela, ki se osredotoča na varovanje okolja, trajnostno kmetijstvo in prehransko varnost.

Zanimivosti o čebelah

Ob svetovnem dnevu čebel smo tudi mi pripravili prispevek, v katerem boš izvedel 10 zabavnih in zanimivih dejstev o čebelah.

Junior novinar

Prejšnji članek10 zabavnih dejstev o čebelah
Naslednji članekMinister Papič vs. Visokošolski sindikat: »Absolutno demantiranje«
Anja Koglot

Junior novinar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.