V kateri zabojnik spadata mastna škatla od pice in kavni lonček to-go? Če niste prepričani, ju morda »za vsak slučaj« oddate med star papir in upate, da ju bodo uspešno reciklirali. Za začetek: mastni deli škatle lahko onesnažijo celotno serijo papirja za recikliranje, večina »papirnatih« lončkov za kavo pa ima tanko plastično prevleko in jih zato ni mogoče predelati skupaj s papirjem. Zabojnik za karton torej ni prava izbira, prav tako ne pretiran optimizem, ko razvrščate odpadke. Dobronamerne napake, ki so posledica takšnega vedenja, povzročajo poškodbe opreme, višje stroške obdelave odpadkov, onesnažene bale materiala, ki jih kupci zavrnejo, ter poškodbe delavcev, ki morajo takšne predmete odstranjevati s transportnih trakov.
Fenomen znan pod imenom »wishcycling«
Predelovalci odpadkov takšno dobronamerno, a napačno ravnanje imenujejo »wishcycling«. Gre za prakso, ko vprašljiv predmet odložite v zabojnik za recikliranje in upate, da bo center za predelavo že nekako poskrbel zanj. V večini primerov to ni mogoče. Sam izraz wishcycling je sicer relativno nov, prvič naj bi se pojavil okoli leta 2015. Samo vedenje pa je veliko starejše od izraza. Vrtne cevi, plinske jeklenke in božične lučke že desetletja končujejo v centrih za sortiranje odpadkov.
Visoka cena, ki jo plača sistem
Nepravilno, optimistično ločevanje odpadkov vpliva na finančno stanje vseh komponent sistema recikliranja. Dodatni stroški vključujejo dodatno delovno silo, optične sortirnike, sita ter počasnejše delovanje zaradi pogostejših zastojev strojev. Na koncu procesa se onesnažene bale materiala prodajajo po nižji ceni, se razvrstijo v manj vredne kategorije ali pa jih kupci v celoti zavrnejo. Če je pošiljka zavrnjena, mora center za sortiranje plačati odlaganje na deponiji namesto, da bi material prodali.
Ogroženo tudi človeško zdravje
Onesnaženost ni zgolj ekonomski problem. Predmeti, ki ne sodijo v sistem recikliranja, na primer plinske jeklenke, litij-ionske baterije, medicinske igle, razbito steklo in plastične vrečke, ki se zapletajo v opremo, pomenijo resno nevarnost za zaposlene. Posebej problematične so litij-ionske baterije. Nekateri jih še vedno ne zbirajo ločeno. Ko jih stisne smetarsko vozilo ali sortirna oprema, lahko zagorijo.
Zakaj so dobronamerne napake še vedno pogoste?
Za pogostost takšnega ravnanja obstajajo trije glavni razlogi. Prvič, pravila recikliranja in oznake na embalaži niso poenoteni. Na sami embalaži sicer pogosto najdemo oznako plastike ali simbol puščic za recikliranje. Kljub temu so potrošniki zmedeni, posebej, kadar je embalaža sestavljena iz več komponent. Drugič, odpadna embalaža, ki vključuje različne reciklabilne materiale v enem samem zabojniku, se sicer zdi priročna, vendar povzroča večjo onesnaženost kot sistemi z ločenim zbiranjem posameznih materialov. Tretjič, ljudje pogosto čutijo močno moralno dolžnost recikliranja in zato ignorirajo navodila. Umazano in mastno embalažo zato raje odvržejo med odpadni papir ali odpadno embalažo, čeprav s tem naredijo več škode.
Kaj lahko storite?
Zmanjšanje »wishcycling-a« se začne pri posamezniku, vendar je najučinkovitejše, če ga spremljajo tudi sistemske spremembe. V gospodinjstvu poskrbite, da so pravila recikliranja jasna vsem članom in se jih redno držite. Če niste prepričani, ali določen predmet spada v zabojnik za recikliranje, je pogosto bolje, da ga odvržete med mešane odpadke (prej si seveda pomagajte z informacijami na spletu). En sam neustrezen predmet lahko zmanjša vrednost celotne bale materiala. Konkretni primeri, kjer najpogosteje pride do napak, so predstavljeni v posnetku. Materiali, namenjeni recikliranju, morajo biti prazni, čisti in suhi. Na njih ne sme biti ostankov hrane. Baterij, plinskih jeklenk, elektronskih naprav ali nevarnih odpadkov nikoli ne odlagajte v običajne zabojnike za recikliranje. Njim so namenjena posebna zbirna mesta. Rešitev ni v tem, da bi se manj trudili, ampak da svoje napore usmerite bolj premišljeno: naučite se, katere materiale sistem sprejema, upoštevajte pravila, tudi če se vam zdijo včasih nelogična, in podprite politike, ki vplivajo na oblikovanje ter označevanje izdelkov.
Novinar
