Kako globalno segrevanje ogroža tvojo prvo jutranjo kavo?

Dekle pije kavo v gozdu

Vsi se zavedamo skrb vzbujajočih sprememb okolja, ki jih prinaša globalno segrevanje. Toda ne zavedamo se, kako hitro lahko grozeče statistike iz papirja oživijo in zaznamujejo naš vsakdan. Vsakdan, ki ga najbrž začneš s skodelico kave?

Kavne vrste uspevajo v visoko ležečih mokrih gozdovih. Največ nasadov najdemo v Južni Ameriki in Afriki, kjer se pridelujeta dve glavni vrsti; arabica (coffea arabica) in robusta (caffea canephora). Prva je ne le bolj razširjena, saj zavzema 60 % kavnega trga, temveč tudi preferirana s strani ljubiteljev kave zaradi svojega okusa. Plodovi robuste, ki zavzema preostalih 40 %, se predelajo v instant kavo ali praške, ki jih piješ iz avtomata, ko ni dovolj časa, da bi med odmorom skočil do najbližje kavarne. Zanjo je značilen manj aromatičen, celo neprijeten okus.

Primerjava kavnih zrn Arabice in Robuste
Primerjava kavnih zrn Arabice in Robuste (Vir: perkcoffee.co)

Katero od njiju bodo najbolj prizadele klimatske spremembe? Žal obe. Medtem, ko je robusta sicer bolj odporna od arabice, tudi ta trpi posledice segrevanja ozračja in je v nevarnosti. Kateri so razlogi za to?

  • Tako nasadi kot tudi divje rastoče grmovje uspevajo predvsem v gorskih regijah, ki zagotavljajo dovolj sence, vlažnosti in nizke temperature za rast kavovca, še posebno v Južnem Sudanu in Etiopiji. Podnebno segrevanje vpliva na višanje temperatur v gorskem svetu, daljšanje sušnih obdobij in krajšanje vlažne sezone, kar otežuje rast in vpliva na kvaliteto pridelka.
  • Škodljivci in glive
    Škodljivci so do sedaj zaradi optimalnega okolja najedali predvsem rastline, ki uspevajo na nižji nadmorski višini, sedaj pa se zaradi dviganja temperature selijo tudi v višje ležeče nasade kavovca, do katerih sedaj niso prišli. Enako velja tudi za glive, še posebno za izjemno škodljivo kavno rjo, ki na listih kavovca pušča rjasto-oranžne pike in lise.
Kavna rja
Kavna rja (foto: Smartse, NW Rwanda julija 2011)

Po raziskavi projekta Building a Climate Resilient Coffee Economy for Ethiopia lahko do leta 2088 pričakujemo 50 % (ali celo maksimalni 80 %) padec v populaciji arabice, kar je dovolj, da bi jo postavilo na list ogroženih rastlin, ki jim grozi izumrtje.

Kakšen je odgovor kavne industrije?

Tudi, če nam uspe arabico še naprej proizvajati, bodo spremenjeni pogoji rasti vplivali na njen okus in jo naredili bolj grenko, poleg tega pa bodo količina sence in dodatne spremembe mikroklime spremenile izgled in vonj kavnih zrn.

Trenutno poznamo 124 divjih vrst kavovca, ki uspevajo v gorskih gozdovih in jih ne izkoriščamo množično (tako kot prej opisani vrsti), a tudi 60 % divjih vrst grozi nevarnost izumrtja, saj se uničujejo divji gozdovi, kjer uspevajo. Njihovo mesto sedaj zavzemajo nove agrikulturne površine, ki služijo prehranski industriji ali nova infrastruktura, ki jo ta potrebuje.

Nekateri raziskovalci vidijo rešitev v novih vrstah kavovca, v bolj odpornih križancih, kot je na primer coffea stenophylla, ki lahko raste tudi pri višjih temperaturah. Toda vprašanje časa in denarja je, kako hitro bodo tudi nove vrste podlegle vse bolj skrb vzbujajočim spremembam. Kako dolgo bomo še lahko pili kavo in ali prihaja čas, ko bomo hočeš nočeš vsi le še čajčkali.

Viri:

Junior novinar

Prejšnji članekNadgradnje Huawei nova 9, ki jih boste veseli
Naslednji članekOdstranitev modrostnega zoba ni bavbav!

Junior novinar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.