Plastika je z nami že od samega jutra. Ovitek telefona, zobna ščetka, pokrovček zobne paste, plastenka vode, ki jo vzamemo s seboj na fakulteto … Še preden se zares zbudimo, smo z njo že obkroženi z vseh strani.
Čeprav deluje kot simbol sodobnosti in tehnologije, ima plastika presenetljivo star in zelo naraven začetek. Njena zgodba se ne začne v tovarni, temveč milijone let nazaj. Kako nastane material, ki je povsod?
Plastika in njene zelo stare korenine
Presenetljivo je, da plastika svoje življenje začne podobno kot goriva. Njena osnovna surovina je surova nafta, ki je nastajala milijone let iz ostankov pradavnih organizmov, alg in planktona. Ti so se nalagali na morsko dno, se sčasoma prekrivali z novimi plastmi in se pod vplivom tlaka ter toplote počasi spreminjali v nafto.
Ko danes v roki držimo plastenko vode ali kakšen drug kos embalaže, v resnici držimo material, katerega zgodba se je začela dolgo pred prvimi ljudmi.
Od črpanja do kemičnih gradnikov
Ko nafto načrpajo izpod zemeljskega površja, jo odpeljejo v rafinerijo. Tam jo segrevajo in ločujejo na različne frakcije. Nekatere so namenjene gorivu, druge pa služijo kot osnova za proizvodnjo plastike.
V tej fazi nastanejo monomeri. To so majhne molekule, ki same po sebi niso posebej uporabne, so pa ključni gradniki za nadaljnji proces. Lahko bi rekli, da so osnovni lego kosi plastike.
Kaj je polimerizacija?
Naslednji korak je polimerizacija. To je kemični proces, pri katerem se monomeri povezujejo v dolge verige, imenovane polimeri. Predstavljajte si nizanje kroglic na vrvico. Več kot je kroglic, daljša in močnejša je veriga.
Daljše in bolj zapletene kot so polimerne verige, trdnejši in obstojnejši je material. Z nadzorovanjem tega procesa lahko nastanejo zelo različne vrste plastike, od mehkih in prožnih do trdih in togih.
plastika nam namreč ne olajša le vsakdana, temveč v njem tudi zelo dolgo vztraja.
Če bi imela plastika svoj značaj, bi bila izjemno prilagodljiva, vedno uporabna in hkrati precej trmasta. Ko enkrat pride v naše življenje, se ne poslovi zlahka.
Zakaj obstaja toliko različnih vrst plastike?
Plastika ni ena sama snov: obstaja namreč na stotine različnih vrst plastike, ki se razlikujejo po svojih lastnostih. Nekatere so trde in odporne, primerne za zaboje, ohišja orodij ali zaščitno opremo. Druge so mehke in prožne, kot plastične vrečke, cevi ali kabli. Spet tretje prenesejo visoke temperature in jih najdemo v kuhinjskih pripomočkih ali avtomobilskih delih.
Različne lastnosti dosežejo s kombiniranjem monomerov in dodatkov, ki izboljšajo posamezne lastnosti materiala. Prav ta prilagodljivost je eden glavnih razlogov, da je plastika našla pot v skoraj vsak del sodobnega sveta.
Zakaj je plastika tako priljubljena?
Plastika je lahka, poceni za izdelavo, odporna na vlago in omogoča hitro proizvodnjo. Oblikovati jo je mogoče v skoraj katerokoli obliko, kar pomeni, da je primerna tako za embalažo kot za tehnično zahtevne izdelke.
Zaradi teh lastnosti se je razširila hitreje kot skoraj katerikoli drug material v zgodovini. V zelo kratkem času je postala nepogrešljiva v medicini, elektroniki, prometu in vsakdanjem življenju.
Kje je težava?
Prav lastnost, zaradi katere je plastika tako uporabna, je hkrati tudi njen največji problem. Ker so polimerne verige izjemno močne, se plastika v naravi razgrajuje zelo počasi. Predmeti, ki jih uporabljamo nekaj minut ali dni, lahko v okolju ostanejo desetletja ali celo stoletja.
Tako mikroplastika vpliva na naše telo: Ugotovitve so daleč od prijetnih
